Intervju z Ajdo Čremožnik

PRVO ZGODBO SEM NAPISALA IZ DOLGČASA
Intervju z Ajdo Čremožnik

Pripravila: Nuša Bohak

Ajda Čremožnik je šestošolka, ki obiskuje OŠ Polzela. Že od nekdaj blesti na literarnih natečajih, tokrat sva se pogovarjali o njenih zadnjih najodmevnejših uspehih.

Kako bi se opisala s tremi besedami?
Vztrajna, kritična, (pre)drzna.

Kako bi svoje pesmi opisala s tremi besedami?
Razmišljujoče, razpoloženjske, na temo narave.

Na natečaju Bodi pisatelj/ica 2022 sta ti in tvoja sošolka zmagali v svoji kategoriji, saj sta po izbiri žirije napisali vsaka svoj najboljši haiku. Nam lahko poveš, kaj haiku sploh je, kako si se lotila natečaja in kako ti je bilo napisati spet nekaj drugačnega?
Natečaj je potekal tako, da je za vsako triletje bil najprej izbran odlomek iz določene knjige, odlomek za 2. triletje je bil iz knjige Bratovščina Sinjega galeba. Potem si lahko napisal nekaj po želji, vendar se je tvoje delo moralo navezovati na ta odlomek. Letos je bilo prvič na voljo tudi, da napišeš haiku na temo ptice, kar se mi je zdelo zanimivo. Haiku je zelo kratka pesem, sestavljena iz treh verzov. Prvi in zadnji morata vsebovati pet zlogov, srednji pa sedem. Pisati nekaj tako drugačnega, kot je haiku, se mi je zdelo težko, saj vendar na prvi pogled izgleda lahko, ker je to zelo kratko besedilce in  imaš na prvi pogled občutek, da s tem ni veliko dela. Da sva bili za zmagovalki iz cele Slovenije izbrani ravno dve z OŠ Polzela, se mi zdi res neverjetno.

Kakšne pesmi ponavadi pišeš? Če jih primerjaš s svojim zmagovalnim haikujem, se zelo razlikujejo?
Rada pišem zelo dolge pesmi, zato mi je ravno haiku bil velik izziv. Moje pesmi imajo veliko rim, haiku je pa tako kratek, da so rime zelo redke. Haiku je neko sporočilo, misel, ki pa je povezano s tvojimi občutki ob tem. Včasih sem se bolj nagibala h kratkim pesmim, zdaj pa vedno, ko pišem, kar ne morem nehat (smeh). Med pisanjem kar dobivam nove in nove ideje in se potem, ko steče, komaj ustavim. Zato so moje pesmi dolge.

S pisanjem literarnih del sem se sicer začela ukvarjati že v prvem razredu. Takrat sem napisala svojo prvo zgodbico, ki je nastala iz dolgčasa. Bila je poslana na nek občinski natečaj in tako se je vse začelo.

Ta natečaj pa ni bil tvoja edina zmaga. Drugo mesto v kategoriji 2. triletja si osvojila tudi na državnem natečaju Evropa v šoli 2021/22.
Kakšno “potovanje” pa je bilo to? Si pričakovala, da bo tvoja pesem nagrajena?

Na tem natečaju sodelujem že od 3. razreda. Ta natečaj je dvostopenjski, prebiti se moraš iz šolske ravni na regijsko ter iz regijske na državno, kar je v primerjavi z drugimi natečaji kar težko. In ne, nagrade nisem pričakovala (smeh). Ta pesem, ki sem jo poslala na ta natečaj, je nastala v 40 minutah. Pisanja pesmi sem se lotila tako, da sem se kar usedla za mizo in začela gledati skozi okno ter razmišljati. Letošnja tema je bila povezana z vodo, zato sem takoj pomislila na kite. Sicer sem najprej želela napisati spis, pa sem potem ugotovila, da nimam dovolj časa, zato sem se odločila za pesem. Sploh ne vem, kako sem dobila navdih, kar šlo je (smeh). Napisala sem ogromno materiala, nato sem vse prebrala staršema in sta se strinjala, da je tega preveč. Potem sem veliko stvari dala stran in nastala je pesem, ki sem jo poslala na natečaj.

Pesmi niso edina literarna oblika, s katerimi si uspešna. Zelo dobra si tudi v spisih, letos si na šolskem Cankarjevem tekmovanju osvojila vse možne točke.
Ja, res sem jih! Bila sem zelo počaščena, hkrati pa se zavedam, da mi je to dobra podlaga za naprej (na regijsko in državno Cankarjevo se lahko uvrstijo le osmo in devetošolci, op. a.).

Na kaj se trenutno pripravljaš zdaj, s čim si trenutno zaposlena? Kaj te še čaka pred zaključkom šolskega leta?
Trenutno pripravljam rap, ki ga bomo poslali še na enega izmed natečajev. Se pa v kratkem pripravljamo na šolski literarno-glasbeni večer, ki ga bomo končno lahko izpeljali. Spet bom poskusila nekaj novega; svojo pesem bom namreč pripovedovala ob kamišibaju.