Poezija šestošolcev

Pesnili so šestošolci Ela Cizej, Kaja Tomažič, Marija Plaskan-Hodnik, Eva Ojsteršek, Ana Ulaga Knez in Tatjana Vasiljević.

ŠOLA V NARAVI

V ponedeljek smo se za šolo zbrali,
da v Čatež smo se odpeljali.
Kopalke, brisače in sončno kremo,
vsi imeli smo obvezno opremo.

Učitelj Simon je bil za vse  glaven,
v kopalkah res lepo postaven.
Najprej zaplenil je vse mobilne telefone,
k sreči smo skrili vsaj bonbone.

Zjutraj smo se na tek pognali,
zato precej zgodaj smo vstali.
Lačni kot volkovi zajtrk smo dobili,
bazena in »tunkanja« se veselili.

Športne igre, igre z žogo, družbene igre in še kaj,
vsak dan je vladal direndaj.
Še zvečer bi se z veseljem igrali,
ampak od utrujenosti smo zaspali.

V Mercator v sredo smo odšli
in vse sladkarije izropali.
V četrtek brežiški grad pogledali,
vmes pa se odlično zabavali.

Žabico, prsno, kravl ali mrtvak,
na koncu tedna znal je plavati vsak.
Učiteljica Jerica je bila kot dobra vila,
ki na koncu tedna staršem nas je pohvalila.

V petek smo se utrujeni domov vrnili,
saj sonca, plavanja in odlične družbe smo se naužili.

Hvala vsem, ki z nami ste bili,
drugo leto pa upamo, da na smučanje gremo vsi.

Ela CIZEJ, 6. c

 

NARAVA NA HUMU

Lepo je videti lisice pod drevjem spati,
a še lepše videti prepad je robati.
Bistri slapovi šumijo med kamni brz, brz,
čebele pa mimo letajo bzz, bzz.

Gobe kazalke jurčke naznanjajo,
gobarji v gozd hitro se odpravljajo.
Ptice glasno žvrgolijo čiv, čiv,
žabe namakajo krake v zaliv.

Ko stopiš v gozd,
glava odmisli stvari o ocenah in prepirih,
raje pomisli o nastopih dobrodelnih.
Zajci skačejo po poljih hop, hop,
medved pa odpravlja se v jamo top, top.

Sočne gozdne jagode se debelijo,
živali od vročine vse se umirijo.
Krošnje šumijo v neznano šum šum,
kukavice kukajo nam pesem kum kum,
to lahko poslušat greš na Hum.

Kaja TOMAŽIČ, 6. b

GLAVA V POLETJU

To šolsko leto skoraj končalo se je,
a naše glave tavajo po počitnicah,
ne da bi se ustavile.

Ko učiteljica junija pove ti za test,
ostaneš brez besed
in med učenjem najmanj stokrat
skočiš po nekaj za jest.

Vsak dan, ko hočeš, da dneva bo konec,
več možnosti je, da v puščavi našel boš novec.

Dolgi topli poletni večeri,
polni in veseli,
dokler ne spomniš se na šolo,
pravo zagato za dolgo debato.

Ko končno dočakaš svoj vroči raj,
konča se prehitro in gremo v šolo nazaj.

Kaja TOMAŽIČ, 6. b

KONEC ŠOLE

Ko približujemo sredini junija se,
naše ocene zaključujemo,
ter priznanja in pohvale
podeljujemo.

Pridni učenci se veselo
na počitnice odpravljajo,
devetošolci pa
iz osnovne šole odhajajo.

Malopridneži se
za popravne teste učijo,
in upajo, da jeseni
v nov razred odhitijo.

Skozi leto se nam
znanja debelijo,
a pustimo zdaj to,
gremo na počitnice!
Čao, adijo!

Marija PLASKAN-HODNIK, 6. b

 

PLAŽA

Šolska vrata se zapirajo,
počitniška odpirajo,
potrebščine zanemarjamo
in na morje odhajamo.

Otroci rokavčke si podajajo
in v morje odplavajo,
za njimi ni ne duha ne sluha.

Starši začnejo skrbeti,
sonce začenja drseti.

Hip za hipom, noč postane,
otroci vrnejo se s sosednje obale.

Eva OJSTERŠEK, 6. b

 

POČITNICE

Počitnice so tu,
zabavno bo zelo,
ker šole več ne bo.

Z’lo se bomo smejali,
igre se igrali,
zunaj v lepem vremenu,
nobeden ne bo nas ‘ocenu’.

Zvezke bomo dali,
tam, kjer so predali,
da prah se bo nabiru,
pustimo jih pri miru.

Na morje gremo vsi,
se plavat naučit
ter zabavo naredit,
da jeseni bomo fit.

Ana ULAGA KNEZ,
Tatjana VASILJEVIĆ, 6. b

 

VEDEL SEM

Ponoči ne spim, ko o tebi razmišljam
pod svetlo mesečino.
Kdaj se bova srečala,
si poglede izmenjala
in smer valčka ob glasbi zamenjala?

Ko v toplem poletnem večeru
skupaj  sediva in v zvezde  zreva,
je vse lepo,
ko pa ob osamljenem  dnevu
razmišljam,
kako midva skupaj sva prišla,
mi duša pravi, da se bova razšla.

Najine misli so kakor jing in jang,
črna na belem in bela na črnem,
a takoj začutim,
da ti me boš zapustila,
zato ti hrbet obrnem,
malce razmislim
nato pa ti vsa svoja čustva
v eni povedi strnem.

Ti se ne oziraš,
s svojimi zapeljivimi očmi in obrazom
mi samo odkimuješ,
a kaj naj jaz,
medtem ko se  ti z drugim spogleduješ.

Strla si mi srce in me zapustila,
meni pa je glavno,
da ti si srečna,
saj sem vedel,
da najina ljubezen ne bo večna.

Marija PLASKAN HODNIK, 6. b