KAKO SO NARAVOSLOVNI DAN NAŠ PLANET, NAŠE ZDRAVJE DOŽIVELI UČENCI 7. C

Izjave učencev je zbrala učiteljica Marija Kronovšek.

V petek, 7. aprila, smo imeli naravoslovni dan. Najprej smo se pogovarjali o vesolju. Povedali smo, da so v vesolju različni zvoki. Nato smo imeli malico, kosmiče in čokoladice. Po malici smo odšli v knjižnico. Tam smo se učili o prvi pomoči in kako se odzovemo na nesrečo. Potem smo odšli nazaj v razred. Tam smo ponovili, kako se v poletnem času zaščitimo pred soncem. Zatem smo odšli v telovadnico. Tam smo izvedeli tragični zgodbi dveh invalidov. Njuna zgodba je bila zelo žalostna. Na koncu smo imeli nekaj športnih iger z invalidi. Tjaš SLAPERNIK

Zelo mi je bilo všeč, ko sta nam invalida zaupala svojo življenjsko zgodbo. Res si nisem mislila, da je nesreča lahko tako zahrbtna. Da smo si lahko vsaj malo predstavljali, kako poteka njihov vsakdan na vozičku, smo tudi sami sedli na voziček, namenjen športnim aktivnostim, in poskušali zadeti na koš. Kasneje smo igrali odbojko sede. Sploh si nisem predstavljala, da je to tako težko. Menim, da imamo veliko predsodkov o invalidnih osebah. Ta dan mi je bil res všeč. Dal mi je misliti, da moramo biti hvaležni, ker lahko hodimo, in da nesreča res nikoli ne počiva. Vsekakor pa moramo imeti radi najprej sebe, četudi smo drugačni, da imamo lahko radi druge. Ajda ČREMOŽNIK

Na naravoslovnem dnevu je bilo zelo zanimivo. Ko smo šli v veliko telovadnico, smo se pogovarjali z dvema gospodoma iz društva paraplegikov. Vsak je povedal svojo življenjsko zgodbo, kako je postal invalid. Zelo dobro smo ju poslušali. Rekla sta, da sta to izkušnjo vzela kot izziv. Povabila sta nas, da se peljemo s kolesom za invalide. Bilo je zanimivo in zabavno. Potem smo poskusili vreči žogo na koš, medtem ko smo sedeli na posebnem invalidskem vozičku. To si bom zapomnila. Opozorila sta nas, naj vedno opozarjamo starše in nasploh ljudi okrog sebe, da se pred vožnjo v avtu vedno privežemo. Ema BRIŠNIK

Nekaj utrinkov dneva, povezanega z zdravjem in drugačnostjo, si lahko ogledate v SPLETNEM ALBUMU.

 

Zanimiv se mi je zdel pogovor z invalidoma in njihovo ukvarjanje s športom. Tudi sam sem poskusil zadeti koš z vozička. Spoznal sem, da je to zelo težko. Naučil sem se, da nikoli ne obsojaš človeka navzven, ampak da moraš spoznati, kakšno srce ima. Opozorila sta naju, da moramo starše v avtu opozoriti na pas in na to, da ne buljijo med vožnjo v telefon, saj lahko v sekundi pride do nesreče. Altin KRASNIQI

Naravoslovni dan se mi je zdel zelo poučen, zabaven, igriv in poln dejavnosti. Zahvalila bi se vsem učencem in učiteljem in seveda dvema predstavnikoma društva paraplegikov, ki sta nam s svojo življenjsko zgodbo segla do srca. Poskusili smo tudi njihove vozičke za različne športe. Med predstavniki društev je bil na razredni stopnji tudi moj dedek, in sicer kot predstavnik Prostoferja, ki je še isti dan opravljal svoje naloge kot prostovoljec. Loriana TURNŠEK

Všeč mi je bil del v veliki telovadnici, ko smo izvedeli zgodbo dveh paraplegikov. Oba sta nas naučila veliko uporabnih in življenjskih lekcij. Na koncu sem lahko poskusil igrati košarko na invalidskem vozičku in voziti kolo, prilagojeno invalidom. Posladkal sem se s »kinder pingvinom« in se preizkusil tudi v sedeči odbojki. Zadnjo uro smo se še malo pogovarjali o lepotnih operacijah in popravkih ter se odpravili domov, praznikom naproti. Marko ŠOLAJIĆ

Ta dan mi je bil zelo všeč, ker smo se igrali in zabavali. Naučili smo se nekaj o prvi pomoči in povezovanju rok. Spoznali smo dva paraplegika, ki sta nam povedala hude zgodbe o svojih nesrečah. Posvarila sta nas na previdnost v prometu in povabila na vožnjo s kolesom za invalide. Rada bi se jima zahvalila, ker sta delila zgodbo z nami. Nekateri od sošolcev so celo metali na koš z invalidskega vozička. Naučili so nas spoštovati in ne obsojati. Ne želijo usmiljenja. Živijo in želijo biti močni kot mi. Dokazali so nam, da so zmožni igrati veliko športnih iger. Naya VIDMAR

Bilo je nekaj posebnega. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili z dvema gospodoma na invalidskem vozičku. Povedala sta nam, kako sta pristala na njem. Njuni zgodbi sta bili v tem dnevu najbolj žalostni. Razvedrila sta nas s tem, da se lahko v življenju prav tako ukvarjata s športom (košarka, atletika, kolesarjenje, smučanje …). Lahko smo tudi poskusili metati na koš z invalidskega vozička. Vozili smo se s kolesom, ki je prilagojeno invalidom. Čeprav imajo življenje težje kot mi, imajo v sebi še vedno upanje. Oba gospoda sta res super, polna energije. Ela CIZEJ

Naravoslovni dan se mi je zdel zelo zanimiv. Največ sem se naučil ob druženju z društvom paraplegikov. Naučil sem se, da ti lahko nekaj usodnih sekund povsem spremeni življenje. Nato smo se lahko postavili v vlogo invalida in metali na koš. Nekateri so vozili tudi njihovo kolo. Potem smo igrali odbojko kot paraplegiki. Ta dan si bom za vedno zapomnil. Jure ANDROČEC

Všeč mi je bilo druženje z društvom paraplegikov v telovadnici. Ugotovil sem, da je veliko težje igrati športne igre v invalidskem vozičku. Zanimivo mi je bilo poslušati zgodbe o tem, kakšno je njihovo življenje. Zelo všeč mi je bila tudi talna odbojka, ki smo jo igrali. Amadej VRABIČ

Meni je bil ta dan zelo všeč, predvsem delavnice. Zelo me je ganila zgodba invalidov iz društva paraplegikov o tem, kako so postali invalidi. Lahko smo se peljali s kolesom, ki je prirejeno za invalide. Tudi košarko smo lahko igrali v invalidskem vozičku. Potem smo šli igrat sedečo odbojko. Naša ekipa je zmagala. Zelo sem hvaležna, da lahko hodim, tečem, igram športne igre … Tamara SATLER

Ta dan mi je bil zelo všeč. Paraplegiki, ki so prišli v našo šolo razložit pravila varnosti, so bili zelo zabavni in prijetni ljudje. Začela sem se zavedati, da moram biti previdna, ker se lahko zelo hitro zgodi kakšna poškodba. Vedno moraš vztrajati, tudi če si na invalidskem vozičku. Zala ZUPET

Na naravoslovnem dnevu je bilo zelo zanimivo. Naučila sem se veliko novih stvari in naučila sta nas, kako skrbeti zase. Tjaša TERGLAV

Najbolj mi je bilo všeč, ko nam je društvo paraplegikov pokazalo invalidske vozičke in ko so nam povedali svoje življenjske izkušnje. Mike TRAUNER

Na naravoslovnem dnevu so nam predstavili prvo pomoč in kako se voziti z invalidskim vozičkom. Potem smo odšli v telovadnico in igrali sedečo odbojko. Vid VIDMAJER

Všeč mi je bilo, ker nam je društvo paraplegikov pokazalo košarko in vse druge športe. Zabavno je bilo, ko smo igrali košarko. To je bilo težko, saj sem moral uporabiti vse svoje moči. Povedali so nam, kako moramo biti previdni na cesti in kako so postali invalidi. Dejali so nam tudi, koliko punc so videli na skirojih brez čelade. Ko smo se pogovarjali o invalidnosti, sem se prestrašil, da bi se to nekoč zgodilo meni, saj je bil tudi moj dedi invalid. Lovro GLAVNIK