Planinci na Čemšeniški planini
NOV PODVIG MLADIH PLANINCEV
Čeprav nismo imeli najlepšega vremena, smo na praznično soboto, 8. aprila, le uspeli izpeljati pohod na Čemšeniško planino.
Enaintrideset učencev se je odločilo za pohod, ki smo ga sicer že datumsko prej načrtovali.
Malo manj kot 1 uro smo potrebovali, da smo se z avtobusom pripeljali s Polzele do Prvin, od koder smo krenili naprej peš.
Še nekaj informativnih napotkov, slikanja in vsak s svojim nahrbtnikom na rami jo krenil na pot.
Enostavna, nezahtevna pot nas je vodila najprej nad smučiščem skozi gozd.
Na določenih mestih je bilo nekaj malo zahtevnejših odsekov
In po kakšnih 20 minutah hoje, je bil čas za prvi postanek in za okrepčilo iz nahrbtnika.
Še skupina treh pohodnikov nam je prišla nasproti.
Kmalu smo opazili v gozdu večje površine rastočega čemaža in kronic. Tudi redke snežinke so začele poplesavati z neba.
A bolj kot smo se vzpenjali, bolj je snežilo.
Pot nas je pripeljala na gozdno cesto, od koder se nam je z leve strani priključila pot iz Čemšenika, po kateri smo se vrnili nazaj.
Le še nekaj korakov in prišli smo do razgledne točke in klopce. Dokaj lepo se je videlo v smeri Zasavja – vse do Kuma.
A do doma na Čemšeniški planini se je bilo treba še malo potruditi.
No, približno v času ene šolske ure smo le prišli do koče. Tu je še močneje snežilo, kar pa ni nikogar motilo.
Igrala in veliko klopic pred domom je dobesedno čakalo na nas. Napočil je tudi čas za zasluženo malico iz nahrbtnika. Sendviči in ostale predvsem sladke zaloge so hitro pošle.
Nekateri so po okrepčila odhiteli tudi v planinski dom. Okolica doma je bila odlična za igro in še marsikaj.
A po 12. uri se je bilo potrebno vrniti nazaj v dolino. Po približno eni uri hoje smo dospeli do avtobusa in se varno pripeljali na Polzelo.
Mentor Matej Letojne