DEVETOŠOLKI Z OŠ POLZELA POSNELI DOKUMENTARNI FILM O VOJNI V UKRAJINI
Avtorica: Nuša BOHAK, šolska novinarka in avtorica dokumentarnega filma Je to naša zadnja noč?

Klara in Nuša z Myroslavo, ki je priskočila na pomoč pri prevajanju ukrajinščine v slovenščino.

Zveza prijateljev mladine Slovenije vsako leto razpiše nacionalni natečaj Evropa v šoli, ki je namenjen osnovno- in srednješolcem. Tema letošnjega natečaja je bila Vzgoja za mir, ki je naju s Klaro Jug v začetku leta 2023 spodbudila k razmišljanju. V dobrem mesecu sva posneli 10-minutni dokumentarni film o vojni v Ukrajini, ga poslali na natečaj in zmagali.
Dokumentarni film, ki sva ga naslovili Je to naša zadnja noč? je pričel nastajati v začetku januarja, ko sem se lotila pisanja scenarija. Odločila sem se, da bo dokumentarec razdeljen na tri dele.
Prvi del je sestavljen iz kratkih intervjujev s slovenskimi najstniki, ki odgovarjajo na vprašanja o vojni. Njihovi odgovori so mi dali vpogled v to, kako in koliko moji vrstniki razmišljajo o vojni, in na podlagi tega sem potem naprej gradila vsebino dokumentarca.
V prvem delu tako lahko gledalci dobijo tako perspektivo najstnikov, ki jim vojna ne predstavlja pomembnega faktorja v življenju, kot perspektivo fanta, ki se je spoprijateljil s sošolcem iz Ukrajine.
Učenci naše šole so bili prvi, ki sva jih tudi posneli. Na žalost smo vse morali posneti dvakrat, saj pri prvem snemanju nisva bili zadovoljni z ozadjem. Za tem sva posneli tudi povezovalni del, v katerem nastopam sama.

 

FILM SI JE MOGOČE OGLEDATI NA POVEZAVI:

https://www.youtube.com/watch?v=xq8eRf6dbI8

V filmu svoj pogled o vojni v Ukrajini podajajo Maša Žgank, Sofia Laul, Tarik Ademi, Marko Šolajić in Lukas Mihajilović.

Drugi del je del, ki vsebuje izjavi dveh strokovnjakov. Najprej sva se odpravili v Celje, kjer sva posneli izjavo vzgojitelja in prostovoljca Kristjana Vebra. Zdelo se mi je zanimivo, da svoj pogled na vojno obrazloži tudi on, saj je bil s svojo ekipo eden izmed prvih, ki so darovali stvari v Ukrajino.
Potem sva v Velenju posneli tudi urednico Časorisa, dr. Sonjo Merljak Zdovc. Zanimalo me je, kaj bo o vojni povedala oseba, ki sama o vojni piše za otroško/mladinski časopis.

Ko sem pisala scenarij, sem razmišljala, da bi dokumentarec najbolje prišel do izraza, če bi v njem lahko nastopili mladi, ki so ukrajinsko vojno doživeli na lastni koži. Tako sem se povezala s slovensko-ukrajinskim mladinskih orkestrom Music for the future. Glasbenike sva s Klaro posneli v Ljubljani. To je bila res izjemna izkušnja.
Posneli sva še reakcije slovenskih najstnikov na to, kar so povedali Ukrajinci in s tem je bilo snemanje zaključeno.
Sledilo je pisanje zahval in proces montiranja filma, ki ga je vrhunsko opravila Klara.
Skrbelo naju je, ali sva odločitev, da bova posneli dokumentarec za ta natečaj, sprejeli malenkost prepozno, vendar so se na srečo vsa snemanja odvila v ravno pravem času.
V veliko podporo in razne nasvete nama je bila najina mentorica Karmen Zupanc, ki naju je bodrila, da sva izdelek izpilili, kolikor se je dalo.
Rezultate sem izvedela nekaj čez osem zjutraj 21. aprila in takoj šla poiskat Klaro in mentorico. Skupaj smo se odpravile do ravnateljice in vseh sodelujočih z naše šole in jim sporočile veselo novico.
S filmom sva zelo zadovoljni. Sicer to ni bil najin prvi skupni video. Posneli sva jih že nekaj, z gotovostjo pa lahko rečem, da je bil ta dokumentarec najkompleksnejši in hkrati najboljši, kar sem jih režirala. Predstavljal nama je nov izziv in naredili sva korak višje.
Srčno upam, da si bo dokumentarec ogledalo čim več ljudi in da se bosta sočutje in razmišljanje izven okvirja preko dokumentarca širila med vse generacije.

Klara med urejanjem zvoka.

Nastopajoči učenci OŠ Polzela med ogledom filma. Manjka Sofia Laul.

Nuša pred kamero.