ČUDEŽNA DEČKA IN NERAZDRUŽLJIVA BRATA RUNJAK
Intervju s fantoma, ki v glasbeni luči žarita že pri rosnih letih

Avtorica: Nuša Bohak
Iskrena hvala Nuši Bohak, ker je bila pripravljena intervju deliti tudi z nami, čeprav sedaj že nabira nove izkušnje kot srednješolka.
Draga Nuša, vse dobro na novi poti.
Karmen Zupanc

Filip in Matic na zaključni prireditvi OŠ Polzela s podelitvijo spričeval (junij 2023).

Slab teden pred koncem šolskega leta smo z dvojčkoma Filipom in Maticem Runjakom sedeli v prazni glasbeni učilnici ob klavirju, saj smo se skupaj pripravljali na nastop za zadnji šolski dan. S Filipom sva vadila Bohemian Rhapsody, Filip in Matic pa Od višine se zvrti. Zaradi vaj smo skupaj prebili veliko časa in prešinila me je misel, da sta fanta pravi osebi za zanimiv intervju, saj sta odlična učenca, prijazni osebi, hkrati pa tudi neverjetno nadarjena glasbenika, ki sta glasbi predana že pri svojih rosnih 11-ih letih.

Brata obiskujeta glasbeno šolo Fran Korun Koželjski Velenje in ne igrata vsak po enega inštrumenta, temveč vsak dva – klavir in violino, poleg solo igranja pa skupaj igrata tudi v komornih zasedbah. Klavir igrata pod mentorstvom Monike Vehovec, violino pa pod mentorstvom Danice Koren. »Violino sem začel igrati pri sedmih letih, klavir pa igram že od petega leta,« pove Filip, ki je svoj izjemni talent za glasbo pričel kazati že kot majhen deček. »Lansko leto sem tekmoval v Bruslju v Belgiji na mednarodnem klavirskem tekmovanju Merci, Maestro!, na katerem sem zmagal,” pove, kot da je to povsem običajno za fanta, ki se sicer skupaj z bratom dvojčkom sedaj obiskuje 6. razred na Osnovni šoli Polzela. Filipov najnovejši uspeh pa je 2. mesto na klavirskem tekmovanju Peter Toperczer na Slovaškem, kjer je tekmoval aprila letos.

Matic, ki je sicer bolj predan igranju violine, ob klavirju izpod prstov svojega brata pa rad tudi zapoje, je izjemno uspešen tudi na klavirskih tekmovanjih. Dosegel je 2 zlati nagradi na dveh znanih slovenskih klavirskih tekmovanjih.

Intervju z Maticem in Filipom si lahko v nekoliko skrajšani obliki preberete tudi v ČASORISU.

»Z glasbo se rad ukvarjam, ker me sprošča in pomirja,« pojasni Matic. »Ko pa nekaj dosežem, me glasba navduši, saj se zavem, da sem naredil korak višje.« Filip prikimava: »Ukvarjanje z glasbo me navdušuje zato, ker glasba v meni vzbuja prelepa čustva. Takrat se počutim svobodno, sproščeno, lahkotno in sem samemu sebi šef. Neverjeten mi je občutek, ko prsti sami od sebe tečejo po klaviaturi in uživam v trenutku, ko sem v svojem svetu, poslušam harmonije …« Filip mi pove, da ima tudi absolutni posluh, in z Maticem mi pokažeta vajo, ko Matic zaigra naključno melodijo, Filip pa jo za njim popolnoma pravilno zapoje in pravilno pove tudi, katere tone je brat zaigral. Zaradi absolutnega posluha lahko zato zaigra marsikaj brez predhodne vaje. »Obožujem improvizacijo. To je zame nov svet. Poskušam nove načine igranja in nove tehnike. Sedaj poskušam skladati, ker res hočem vse po svoje,« doda v smehu.

Prireditev ob kulturnem prazniku na OŠ Polzela (februar 2023).

Poleg vseh vaj za solo tekmovanja, ki jih dvojčka opravljata na dnevni ravni, pa sta zelo predana tudi komorni igri. Matic pravi, da jo naravnost obožuje in jo ima celo raje kot solo igranje, saj mu je glasba, ko jo skupaj igra več oseb, veliko lepša. V triu igrata skupaj s prijateljico Lin Donko, ki prav tako igra violino. »To leto smo bili z našim triom na TEMSIG-u (Tekmovanju slovenskih mladih glasbenikov) in smo pred tekmovanjem seveda vadili kot nori. Imeli smo tudi ogromno koncertov za pripravo. Moja učiteljica violine pa je zmeraj poudarjala, da je od vsega najbolj pomembno to, da se s Filipom in Lin med sabo kot trio spremljamo, gledamo, kar je bilo tudi ključno za sam nastop. Enkrat smo odlično odigrali in imel sem občutek, da smo se ves čas gledali. Vendar ko smo odšli z odra, sem ugotovil, da sem se krepko zmotil, saj ju nisem gledal in sem bil prav jaz vsega kriv,« Matic razlaga o prigodi, ki se je zgodila njihovemu triu na enem od pripravljalnih koncertov. »Pripetljaj se je končal z nekaj učiteljičine jeze, zato smo s Filipom in Lin zbežali v učilnico za klavir in o nastopu še dolgo razmišljali, jedli penice in igrali igrice (smeh).« Navsezadnje pa so na tekmovanju TEMSIG-u v Domžalah, kjer so tekmovali letos marca, osvojili zlato plaketo, 2. mesto in 99 točk (in na koncu je bilo vse v redu, zaključuje Matic), na istem tekmovanju pa je Filip prejšnje leto tudi zmagal v svoji solo kategoriji.

Ker se veliko tekmovanj, na katerih dvojčka tekmujeta, odvija v tujini, me je zanimalo, kaj naredijo, če daleč stran od doma tekmuje le eden izmed njiju. »Odvisno je od tekmovanja. Ko je Filip tekmoval v Bruslju, smo v Belgijo odšli vsi štirje. Med tekmovalnimi dnevi sva si z atijem ogledala nekaj znamenitosti, ostale pa smo si tudi skupaj,« razlaga Matic. Filip prasne v smeh: »V Bruslju pa je prišlo še do enega pripetljaja. Bil sem zelo živčen, vendar sem prvo etapo odigral solidno, brez večjih spodrsljajev. Sicer ni šlo vse kot po maslu, saj sem imel mrzle roke, kar je vodilo do »gličev« pri prvi skladbi, ki je bila hitra koncertna etuda. Zvečer smo jedli v italijanski restavraciji in po raviolih mi je bilo grozno slabo, spal nisem skoraj nič! Hvala bogu sem bil toliko pri sebi, da sem v drugi etapi zaigral bolje kot na prvi in mi je uspel super dosežek. Ko sem izvedel novico, da sem zmagal na mednarodnem tekmovanju, smo ravno bili v muzeju na prostem »Mini Europe« in sem skakal in kričal, kot da smo zadeli na loteriji (smeh).« Brata pa sicer tudi veliko potujeta; ko smo naše pogovore pretvarjali v pisno obliko, da je lahko nastal intervju, sta se ravno potepala po Južni Afriki. »Videli smo velike 5: leva, leoparda, slona, nosoroga in afriškega bivola!« mi je zaupal Filip med uživanjem zasluženih poletnih počitnic.

Literarno-umetniški večer (junij 2023).

Dvojčka sicer na svoja inštrumenta igrata zelo različno glasbo, zato me je zanimalo, ali takšne zvrsti glasbe poslušata tudi v prostem času ter nasploh, kakšna glasba jima je všeč. Matic odgovarja, da ima najraje baročno glasbo (Vivaldi), Filip pa, da posluša različne zvrsti glasbe, najraje pa ima klasično, pri kateri ima najraje obdobje romantike (Chopin, Brahms, Mendelssohn), naravnost obožuje pa tudi impresionizem in ekspresionizem. Kot mlada, a zagreta glasbenika, imata tudi svoje vzornike. Matic pravi, da je njegov vzornik za klavir Alexander Gadžijev, za violino pa Alexander Rybak ter David Garrett. Filip dodaja: »Moji vzorniki za klavir so Alexander Gadžijev, Seong – Jin Cho in Marta Argerich, za violino pa Joshua Bell.«

Ko je prišel naš dan za skupen nastop, sem se prvič res zavedala, koliko glasbene kilometrine imata dvojčka pravzaprav že za sabo, saj jima šolski nastop ne povzroča neke posebne treme. Ko Matic v roke prime mikrofon, Filip pa pod prsti začuti klavirske tipke, se dvojčka teleportirata v nov svet, v svoj svet glasbe in glasbenega ustvarjanja. »Rad bi postal profesionalni pianist in igral na Chopinovem tekmovanju, vendar je do tja še dolga pot,« mi zaupa Filip. »Odločil sem se, da letos opustim igranje violine v glasbeni šoli, da se lahko še bolj posvetim igranju klavirja. Zanima me pa tudi delo dirigenta ali skladatelja.« Matic ne želi postati profesionalni glasbenik, vendar se mu drugi načrti že podijo po glavi: »Rad bi naredil študij prava, pozneje še odvetniški izpit. Ker bo Filip profesionalni glasbenik, pa bi rad bil njegov menedžer ali odvetnik.«

Dvojčka pri svojih 11-ih letih igrata tako klavir kot violino, nabirata zlate plakete, se uvrščata na stopničke, igrata v triu, navdušujeta tako v solo nastopih kot v komornih zasedbah in ljudi okoli sebe spravljata v dobro voljo s svojo unikatnostjo, genialnostjo, z bratsko povezanostjo ter neopisljivo dobrim humorjem. Brata Runjak poslušalcem božata duše in jim pogrevata srca, ko sledita svoji večni ljubezni – glasbi, ki tudi njima venomer riše nasmešek na obraz.