Daily Archives: 22/09/2024
Čebelar
ČEBELAR
Avtorica: Loriana TURNŠEK, 9. c
Več desetletij je samevalo, nekoč polno smeha in otroškega veselja, nenehnega skrivanja in lovljenja, podstrešje družinske hiše.
Pred hišo je stal čebelnjak v krasnih pisanih barvah, danes obledel in zapuščen. Stari čebelar se je rad usedel na svojo rjavo, komaj metrsko klopco in že navsezgodaj opazoval čebele. Rad je razmišljal o svojih vnukih, ki so v njegovo srce prinesli radost in veselje, ko so pridrveli v njegov objem. Pripovedoval jim je zgodbe, govoril o kulturi, poučeval jih je o neprimernosti onesnaževanja in izsuševanja, bral knjige, tudi po več poglavij na dan. V zgodbah so nastopali ugrabitelji, gusarji, ki so prevažali skrivnostne zlate skrinjice. Vnukom in njihovim sovrstnikom, ki so se kar naenkrat tiho pritihotapili in z zanimanjem poslušali starega čebelarja, je zelo rad pripravil okusen čaj, sladkan z medom, ki ga je postregel v litrskem vrču. Tako je bilo vsak naslednji dan.
Ne vem in ne morem trditi, kaj se je zgodilo. Vem, da sem bila del teh čudovitih zgodb, nikoli jih ne bom pozabila. S starim čebelarjem niso umrle zgodbe, njegov vnuk se je, kot naslednik čebelarja, vselil v to staro hišo in si rekel: »Vseeno mi je, če je stara, tukaj še vedno živijo čudoviti spomini na topel družinski dom. Nikoli več ne grem nikamor drugam.«
Preživetje v naravi
PREŽIVETJE V NARAVI
Avtor: Luka Ramšak in Gal Ocvirk Štrajhar, 8. c
Začetek šolskega leta mi je popestril tečaj o preživetju v naravi. Tri dni, in sicer od 6. 9. do 8. 9. 2024, smo preživeli v okolici Črete nad Vranskim. Tečaja sem se zelo veselil in sem na njem neznansko užival.
Prvi dan je bil precej kaotičen, saj se s sošolci nismo znali dobro organizirati, vendar se je to izboljšalo skozi tečaj. Naučili smo se, kako se postavi bivak in osnove preživetja, npr. kaj moramo poiskati za bivališče. Drugi dan je že bil boljši, nadaljevali smo z učenjem o preživetju in izboljšali naš kamp. Privlekli smo cel kup hlodov ter manjših in večjih palic za ogenj. Ogenj je stalno gorel. Za kosilo smo imeli srno, ki smo ji sami odrezali kožo in iz nje pripravili jed. Tretji dan smo imeli preizkus kurjenja ognja. Imeli smo tudi skupinske igre ter se naučili še več o preživetju. Proti koncu smo podrli bivake in se napotili proti začetni točki, kjer so nas pričakali starši.
Tečaj je bil odličen, zelo sem užival in bi ga priporočal še drugim, ki jih te stvari zanimajo. Sedaj znam zanetiti ogenj, izdelati filter za vodo in postaviti bivak.
Organizator tečaja in glavni pobudnik je bil športi pedagog na OŠ Polzela Janez Srebot, spremljal pa nas je tudi športni učitelj Gašper Weber. Da smo dejansko preživeli, je poskrbel nekdanji vojak specialne enote Toni Baznik–Bazo. Odlično lokacijo je pomagal izbrati revirni gozdar Jože Zupančič iz Zavoda za gozdove Celje, ki nas je tudi obiskal in za nas pripravil didaktično igro. Zagotovo pa preživetja ne bi bilo, če nam lastnik gozda Franc Punčoh ne bi dovolil, da v njegovem gozdu postavljamo bivake in kurimo ogenj. Iskrena zahvala prav vsem.
Luka Ramšak, 8. c
Kako pa je preživetje v naravi doživel Gal Ocvirk Štrajhar?
Moje počitnice
MOJE POČITNICE
Avtorica: Stella Jukan, 9. b
Po napornih zadnjih dnevih osmega razreda sem komaj dočakala poletne počitnice.
Prvi dan je bil turoben, deževen in siv. Počutila sem se tako prazno. Bilo mi je dolgčas. Nisem vedela, kam naj se dam. Potovalke na hodniku so me opominjale na to, da gremo naslednji dan na morje. Misel na to je bila lepa.
Po prazničnem torku smo se končno odpravili proti jugu hrvaške obale. Pot je bila dolga, vendar je bilo že samo potovanje čudovito.
Ko smo prispeli, je bilo moje srce končno na mestu. Skoraj polovico počitnic sem preživela na morju. Z očetom sem se veliko potapljala in raziskovala morski svet, še več časa pa sem preživela na ležalniku ob kristalno čisti vodi. Uživala sem v opojnih vonjavah morja in borovcev, medtem ko me je nežno božalo sonce.
Proti večeru smo se običajno odpravili na dolge sprehode ob obali. Večkrat smo si privoščili pijačo in okusno večerjo v bližnjih restavracijah. Ko smo se po treh tednih odpravljali domov, smo bili vsi zelo žalostni. Prehitro je minilo. Tako hitro, da smo komaj lahko verjeli. Tolažila me je misel na našo »domačo malo plažo«, ki jo prav tako krasijo čudoviti pisani kamenčki.
Prvi šolski dan
DAN ČAROVNIJ IN VESELJA OB PONOVNEM SREČANJU
Zapis: Karmen Zupanc in šolski novinarji
Prvi šolski dan je za večino učencev in učiteljev dan, ki ga pričakamo z metuljčki v želodcu. Prav vsakogar najbrž kaj skrbi: »Me bo sošolka še tako lepo gledala kot lani? Se bomo z novimi sošolci razumeli? Bom z učenci znala vzpostaviti pristen odnos?«
Ja, ja, vem, da boste nekateri zamahnili z roko in rekli: »Pa kaj še! Kakšne skrbi neki. Prvi šolski dan je takšen, kot vsi ostali.«
Vsakdo ima seveda svoje mnenje, najbolje pa je seveda prisluhniti učencem. Šolski novinarji so že zavihali rokave in povprašali učence, kako so doživeli prvi šolski dan in kakšen je bil prvi teden.
Glorija, Matic in Tilen so se odpravili v 2. in 5. razred. Tisa iz 5. b je povedala, da ji je bil na prvi dan šole všeč naš gost Magic Aleksander. Njen najljubši trik je bil trik z žogico. V šolo rada hodi, ima dobro razredničarko, ki ne daje veliko naloge, všeč ji je tudi, da ima prijatelje v razredu.
Julija in Nik iz 2. b sta nam zaupala, da so se na prvi šolski dan najprej pogovarjali, kako so se imeli med počitnicami. Nato so na listke napisali svoja imena, da so se pobliže spoznali z učiteljico. Bila sta vesela, da sta prišla v šolo, saj sta vedela, da bosta videla prijatelje. Oba sta bila navdušena tudi nad čarovnikom Magic Aleksandrom, ki nas je obiskal na prvi šolski dan. Najljubši trik jima je bil trik z lončkom in žogicami. Po enem tednu jima je v šoli še vedno prijetno. Rekla sta, da se imata super, predvsem zaradi učiteljice Mojce Rodič, ki je zelo prijazna.
Novinarki Hana in Goja, osmošolki, pa sta pocukali kar druga drugo, svoje vtise pa zapisali takole:
Poseben dan za prvošolce
PRVOŠOLCI IN NJIHOV DAN
Avtorice: Barbara Hudoklin ter šolske novinarke Tia Novak, Neža Matjaž in Aleksandra Lipovec Garcia
Torba, zvezki, peresnica in dva copata,
pogumno koraka prvošolec skozi vrata.
Od vznemirjenja že nekaj dni ne spi,
radoživo, otroško se šolskih dni veseli.
Navdušenje, čudenje, otroško veselje, znanja
zaklad spremljajo vsakogar, ki v šolo gre rad.
Iskra v očeh naj ves čas žari,
srčni plamen naj ves čas gori.
Iz majhnega bo raslo v veliko
in v 9. razredu naredili bomo piko.
2. septembra 2024 so prvošolci stopili na novo pot, pot polno novih pričakovanj. Začeli so pisati svojo šolsko zgodbo, zgodbo dveh črk, črke A in črke B. Spoznali so nove prijatelje, nove učiteljice, nove predmete in prvič postali učenci.
Učenci in učitelji smo tokrat združeno, z roko v roki, pokazali, kaj zmoremo. S kratkim kulturnim programom smo sprejeli najmlajše med nas, pod skupno streho naše sončne šole z mavričnimi krili. Pomoč, sodelovanje in prijazen pogled ter stisk roke je tisto, kar nam daje moč in varnost. Dobrodošli, prvošolci, med nas!
Prvošolce je obiskala ekipa Radia 1. Skupaj so zapeli pesmico Kuža pazi. Prvošolci so v dar prejeli knjigo, majice in vrečko za copatke.
Da prvošolcem poguma ne manjka, so zaupali tudi šolskim novinarjem. Tia, Neža in Aleksandra so se z njimi zapletle v pogovor in zaupali so jim …
- Počutila sem se fajn, sploh ko sem spoznala nove prijatelje. Zdaj pa se počutim zabavno, najbolj mi je všeč, ko imamo prosti čas. Všeč so mi tudi učiteljice. Želela pa bi, da bi bila učilnica večja. Nanineja, 1. a
- Malo me je bilo strah starejših učencev. Drugi dan pa sem se že počutil bolj mirno in prijetno. Šola mi je bolj všeč kot vrtec. Všeč pa mi je tudi, da so učiteljice prijazne. Jonatan, 1. a
- Najprej sem bila presenečena in malo me je bilo strah, ker mi je bilo vse novo. Bila pa sem tudi malo žalostna in razočarana, ko sem videla, da z mojo najboljšo prijateljico nisva v istem razredu. Zdaj se mi šola zdi zelo fajn. Je bolje, kot je bilo v vrtcu. Navdušena sem nad malicami, kosili in odmori. Vita, 1. a
VEČ FOTOGRAFIJ SI LAHKO OGLEDATE V SPLETNEM ALBUMU.
Loading ...
