ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Šolski svetovalni delavki sta psihologinja Katja Čeh in pedagoginja Lea Tomšič. S svojim specifičnim strokovnim znanjem se vključujeta v kompleksno reševanje šolskih problemov. Kot strokovni sodelavki prispevata k reševanju zastavljenih vzgojno-izobraževalnih ciljev šole. Sodelujeta z učenci, učitelji, vzgojitelji, s starši, z vodstvom šole in zunanjimi institucijami. Šolska svetovalna služba svetuje učencem v dilemah, stiskah oziroma težavah, svetuje staršem in učiteljem ob učnih, vedenjskih ter drugih težavah otrok, ob medosebnih zapletih, vzgojnih težavah in drugo. Pomaga pri odločitvah za srednje šole preko aktivnosti karierne orientacije, vodi proces identifikacije nadarjenih, usklajuje dejavnosti na področju otrok z učnimi težavami, sodeluje pri sprejemu šolskih novincev in reševanju socialno ekonomskih stisk učencev oziroma družin. Sodeluje pri pripravi gradiv za dneve dejavnosti, roditeljske sestanke in podobno, vključuje se v življenje in delo razrednih skupnosti. Celotno svetovalno delo je usmerjeno v dobro učenca, v podporo razvoju vseh področij osebnosti.
NAJPOMEMBNEJŠA PODROČJA DELA:
² ŠOLANJE, UČENJE IN POUČEVANJE
² ŠOLSKA KULTURA, VZGOJA, KLIMA, RED
² TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
² KARIERNA ORIENTACIJA
² SOCIALNO–EKONOMSKE STISKE
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI
Učenci s posebnimi potrebami so tisti, ki so dobili odločbo Zavoda RS za šolstvo. Na podlagi odločbe ima učenec pravico do prilagojenega izvajanja izobraževalnega procesa ter mu pripadajo ure dodatne strokovne pomoči za uspešnejše funkcioniranje. Prilagojeno izvajanje se izvaja po navodilih, ki jih je izdalo ministrstvo za posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, z namenom, da učenci odpravljajo, premagujejo ali manjšajo primanjkljaje in dosežejo vsaj minimalne standarde znanja za posamezni razred. Dodatno strokovno pomoč izvajajo specialni pedagog, socialni pedagog, inkluzivni pedagog, psiholog, pedagog, logoped, tiflopedagog ali učitelj razrednega in predmetnega pouka, ki imajo znanje in empatijo do teh otrok.
Za vsakega učenca se izdela individualizirani program, ki mora upoštevati otrokove specifične težave, ter navaja oblike dela, ki so za posameznika najustreznejše. Pri izdelavi individualiziranega programa sodeluje tim, ki bo delal z otrokom, ter starši otroka. Starši morajo biti seznanjeni s programom, razrednik pa je odgovoren za realizacijo individualiziranega programa. Za vse učitelje so podana navodila za delo z otrokom, ki jih izdela strokovna skupina, in jih morajo pri delu upoštevati. Najmanj vsako ocenjevalno obdobje se sistematično sestanemo vsi, ki poučujemo otroke s posebnimi potrebami, ter ovrednotimo delo z njimi, že sproti pa glede na potrebe potekajo usklajevanja. Starši morajo biti pogosto seznanjeni z uspešnostjo otroka.
Vse informacije v zvezi z usmerjanjem otrok s posebnimi potrebami lahko starši dobijo pri specialni pedagoginji na šoli ali spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo.
NADARJENI UČENCI
Nadarjeni učenci so tisti, ki kažejo visoke potenciale ali dosežke na različnih področjih, kot so intelektualno, ustvarjalno, akademsko, umetniško, voditeljsko ali psihomotorično.
KAKO JIH ODKRIVAMO?
Odkrivanje poteka v treh stopnjah:
- evidentiranje
- identifikacija
- seznanitev in pridobitev mnenja staršev
- EVIDENTIRANJE učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Izvedejo ga učiteljice s svetovalno delavko ob koncu 1. triletja na osnovi naslednjih kriterijev:
– učnega uspeha (dosledno odličen uspeh v vseh razredih do izvedbe evidentiranja – povprečje ocen iz obveznih predmetov 4,5 ali več; v 1. in 2. razredu se upošteva opisna ocena – doseganje višjih standardov znanja);
– izjemnih dosežkov pri likovnih, glasbenih, tehniških, športnih in drugih dejavnostih;
– učiteljevega mnenja, ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom. Posebno pozornost pri presojanju mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja, drugačnega kulturnega okolja, imajo specifične učne ali vedenjske težave;
– tekmovanj – udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih;
– hobijev – trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega izjemne rezultate (npr. fotografija, modelarstvo, raziskovanje kamnin …);
– mnenja šolske svetovalne službe – mnenje o učencu oblikuje na osnovi obstoječe evidence in sodelovanja z razrednikom, učitelji, mentorji šolskih dejavnosti …).
V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni.
Evidentirani učenci se po seznanitvi (z ugotovitvijo, da je bil otrok evidentiran kot učenec, ki bi lahko bil nadarjen) in pridobitvi mnenja ter pisnega soglasja staršev vključijo v proces identifikacije.
- IDENTIFIKACIJA – ugotavljanje vrste in stopnje nadarjenosti. Izpelje se na osnovi treh ocenjevalnih postopkov – testa sposobnosti, testa ustvarjalnosti in ocenjevalnih lestvic nadarjenosti. Testa sposobnosti in ustvarjalnosti izvede in ovrednoti šolski psiholog. Ocenjevalne lestvice nadarjenosti učenca (OLNAD07) izpolnijo učitelji oz. strokovni delavci, ki učenca poznajo najmanj tri mesece. Ocenjevalne lestvice pokrivajo devet področij: učno, voditeljsko, tehnično, telesno-gibalno, glasbeno, likovno, literarno, dramsko (in filmsko v zadnji triadi). Kot nadarjeni oziroma talentirani so identificirani tisti učenci, ki vsaj na enem od kriterijev (na testu ali lestvici) dosežejo nadpovprečen rezultat – zgornjih 10°% v populaciji.
- SEZNANITEV IN MNENJE STARŠEV je zadnja stopnja odkrivanja. Ko starše seznanimo, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega oz. talentiranega, pridobimo njihovo mnenje o otroku in pisno soglasje za pripravo individualiziranega programa.
Za učence, ki zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja ob koncu 1. triletja niso bili evidentirani, se postopek v celoti ponovi v drugem in tretjem triletju (nazadnje ob koncu 8. razreda). Pobudo za začetek postopka odkrivanja nadarjenih lahko dajo tudi starši in vodstvo šole, učiteljski zbor pa določi nabor evidentiranih učencev.
Učitelji za nadarjene učence delo diferencirajo. Nadarjene navajajo na sistematično, samostojno delo in raziskovalni pristop s pomočjo različnih virov informacij. Pri pouku spodbujajo njihovo vedoželjnost, različne interese, iskanje rešitev po drugačni poti, hitrejši način dela in ustvarjalno, samosvoje razmišljanje. Učitelji delo za nadarjene organizirajo tako, da učenci posamezne sklope samostojno ali v paru obravnavajo kot problemski pouk, projektno ali raziskovalno delo. Učenci samostojno rešujejo naloge na višjih taksonomskih stopnjah, nadgrajujejo znanje s pomočjo različnih virov, vodijo del ure in imajo posebne, individualne zadolžitve.
Učenci si lahko izberejo en učni predmet ali dva, pri katerem bodo znanje še posebej poglabljali. Učitelj skupaj z učencem in s starši pripravi načrt poglabljanja.
Nadarjene in druge vedoželjne učence spodbujamo, da sodelujejo na različnih natečajih, šolskih in državnih projektih, se udeležujejo priprav na tekmovanja v znanju. Občasno pa za njih organiziramo različne delavnice, da se družijo in delajo v skupini.
TIM ZA DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
Sestavljajo ga specialni, socialna in inkluzivna pedagoginja, pedagoginja, psihologinja ter ravnateljica in njena pomočnica. Po potrebi se vključujeta tudi mediatorki s certifikatom, Karmen Zupanc in Barbara Hudoklin.
Tim vodi ravnateljica Bernardka Sopčič. Sestajajo se po potrebi in rešujejo vzgojne, učne, socialne in druge probleme otrok. Pri tem se povezujejo tudi z drugimi institucijami.
Tako zasnovan tim svetovalnih delavk in specialnih pedagoginj omogoča tudi vsestransko podporo učencem s posebnimi potrebami.