.
- NAMEN
Vzgojni načrt je dokument, ki ga je šola pripravila v sodelovanju s starši in z učenci z namenom uresničevanja vzgojnih ciljev:
– dvigniti delovanje šole na ravni odnosov;
– doseči enotno vzgojno delovanje vseh udeležencev v vzgojnem procesu;
– vzgojiti učence v uspešne osebnosti za prihodnost (ki bodo znale živeti v skupnosti in biti ter živeti s seboj in bodo kos nepredvidljivim življenjskim izzivom);
– povečati odgovornost in sodelovanje učencev, staršev, strokovnih delavcev in lokalnega okolja.
- IZHODIŠČA
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007)
- Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za 21. stoletje
- Učni načrti za posamezne predmete
- Vizija in poslanstvo šole
Zakon opredeljuje vsebino in postopke oblikovanja ter sprejemanja vzgojnega načrta.
Cilji vzgojnega načrta so opredeljeni v 2. členu ZOŠ, ki navaja cilje osnovnošolskega izobraževanja. Vzgojno delovanje šole zakon natančno opredeljuje v 60. č, 60. d, 60. e, 60. f in 60. g-členu.
Vizija in poslanstvo šole vključujeta vrednote, zapisane v obstoječi zakonodaji, ter lokalne vrednote.
- VREDNOTE
3.1. OPREDELITEV VREDNOT (EKO)ŠOLE
- RAZVIJANJE ODNOSA DO SEBE IN DRUGIH (spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, odgovornost – samodisciplina, strpnost in varnost),
- ZNANJE (delavnost in delovne navade),
- USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST.
3.2. VIZIJA IN POSLANSTVO ŠOLE
VIZIJA
Odprto, varno in živo okolje
za optimalen razvoj vsakega posameznika,
moralnih vrednot in
veščin vseživljenjskega učenja …
Usmerjeno k odličnosti.
POSLANSTVO
Spodbujanje kakovostnega sodelovanja med šolo, starši, učenci in širšo skupnostjo, z namenom zagotavljanja uporabnega znanja za življenje in čim boljših dosežkov, razvijanja učnih in delovnih navad (motivacije za učenje) ter ustvarjalnosti. Vodilna vrednota so pristni medsebojni odnosi, ki omogočajo sodelovalnost in krepitev vsakega posameznika kot celovite osebnosti.
- URESNIČEVANJE CILJEV IN VREDNOT
Za uresničevanje ciljev in vrednot s pomočjo različnih oblik izobraževanja bomo spodbujali delo na sebi (empatija, sočutje), trudili se bomo za varno in spodbudno šolsko okolje ter kakovostno vzgojno-izobraževalno delo in pogoje za delo, ki bodo omogočali osebnostni razvoj učencev, skladno z njihovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njihove pozitivne samopodobe, s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje.
Vzgojno-izobraževalno delo bomo organizirali na način, ki bo spodbujal celosten razvoj učencev in podpiral ustvarjalnost pri pouku, z različnimi aktivnostmi bomo spodbujali skladen telesni, spoznavni, čustveni, socialni, moralni in duhovni razvoj učencev.
Pri pouku in s sodelovanjem v različnih aktivnostih bodo učenci razvijali strpnost, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti, medsebojno pomoč, veščine skupinskega dela oziroma sodelovalnega učenja ter komunikacije.
Z aktivnostmi ob državnih in kulturnih praznikih bomo razvijali zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o naši zgodovini ter naši kulturni in naravni dediščini.
- VZGOJNE DEJAVNOSTI
5.1. NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
Pri vzgojnem delu bomo upoštevali naslednja načela:
– vzajemno spoštovanje, empatija
– medosebni odnosi zaupanja
– aktivno sodelovanje učencev v šolskem življenju
– aktivno sodelovanje s starši
– enotno delovanje strokovnih delavcev in staršev
– doslednost, enotnost v ravnanju
– osebni zgled – najpomembnejša so dejanja, ravnanja
– spodbujanje samonadzora in samodiscipline – spodbujanje samostojnosti in odgovornosti pri reševanju problemov
5.2. PROAKTIVNE IN PREVENTIVNE VZGOJNE DEJAVNOSTI
S proaktivnimi in preventivnimi dejavnostmi se bomo trudili za oblikovanje šolske klime, ki bo omogočala učencem varno počutje, sprejetost, motiviranost in zavzetost za šolsko delo, ustvarjalnost, prevzemanje odgovornosti za svoje vedenje ter sprejemanje in upoštevanje šolskih pravil in posebnih dogovorov.
Ker je oddelek razreda osnovna socialna skupina v šoli, bomo posebno pozornost namenili razvijanju dobrih medsebojnih odnosov – še posebej bomo razvijali medsebojno pomoč, spoštovanje, sprejemanje drugačnosti in nesprejemanje kakršne koli oblike nasilja. Posebej bomo skrbeli za odkrivanje prikritih oblik nezaželenega vedenja, za reševanje oddelčnih problemov in za učence, ki se težje vključujejo v skupino. Vsaka oddelčna skupnost bo oblikovala pravila oddelka.
Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole se bodo organizirale v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti, interesnih dejavnosti in v okviru šolskih projektov.
Tudi v prihodnje bo šola organizirala prireditve (dneve odprtih vrat, razstave, okrogle mize, koncerte, literarne večere …), na katerih bodo starši in krajani spoznavali delo in dosežke šole in njenih učencev.
Prizadevali si bomo za takojšnje in načrtno reševanje problemov, težav in konfliktov.
5.3. SVETOVANJE IN USMERJANJE UČENCEV
Svetovanje in usmerjanje je strokovna dejavnost šole, ki je namenjena učencem in njihovim staršem. Učence usposablja za oblikovanje in doseganje osebnih ciljev ali pa se izvaja pri reševanju problemov (ki so posledice nespoštovanja drugih ter kršitev šolskih pravil).
Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med strokovnimi delavci šole in učenci. O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega učenca se dogovori oddelčni učiteljski zbor ali tim strokovnih delavcev.
Svetovanje in usmerjanje izvajajo vsi strokovni delavci šole. Izvaja se lahko v času ur oddelčne skupnosti, po pouku, v času pogovornih ur, izjemoma pa tudi v času pouka.
Poteka postopoma, in sicer učitelj – razrednik – svetovalna služba – ravnatelj.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih strokovnih institucijah.
Oblike svetovanja so:
– osebni svetovalni pogovori
– restitucija in
– mediacija
Osebni svetovalni pogovori
V pogovoru svetovalec učencu pomaga uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomaga mu torej pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic njegovih ravnanj zanj in za druge. Svetovalnemu pogovoru sledi dogovor med učencem, starši in strokovnim delavcem ali vodstvom šole ter različne oblike pomoči učencem (v šoli ali izven nje).
Restitucija je poravnava povzročene škode. Omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil škodo na materialnem, socialnem, psihološkem ali etičnem področju drugemu, skupini ali šoli, da jo popravi. Učenec se sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za smiselne načine poravnave.
Strokovni delavec spodbuja, usmerja in spremlja proces restitucije. Ta je končan, ko oškodovanec potrdi, da je zadovoljen s poravnavo in ko povzročitelj sprejme svoje ravnanje kot nekaj, kar je dolžan storiti.
Mediacija je postopek, v katerem osebe, ki imajo problem ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oziroma mediatorja, poskušajo najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. Udeleženci prevzamejo odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija pomaga pri vzpostavljanju odnosov medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Je prostovoljna.
Mediator je lahko odrasla oseba ali vrstnik. Proces vrstniške mediacije je v celoti v rokah učencev – izvajajo ga učenci za učence, toda s pomočjo mentorja.
5.4. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA
Učenci lahko za uspešno in prizadevno delo na izobraževalnem in vzgojnem področju prejmejo pohvale, priznanja in nagrade, ki jih predlagajo:
– ravnatelj
– učiteljski zbor
– razrednik
– drugi strokovni delavci
– mentorji dejavnosti
– starši
– oddelčna ali šolska skupnost
Pohvale
Kadar se učenec ali več učencev izkaže z vzornim vedenjem ali s prizadevnostjo (delom) na učnem oziroma vzgojnem področju pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, je/so ustno pohvaljen/-i.
Pisne pohvale se podeljujejo za vzorno vedenje ali prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih in drugih dejavnostih šole, pri delu v oddelčnih skupnostih ali šolski skupnosti ter v primerih, ki se ocenijo kot ustrezni za ustne ali pisne pohvale.
Pisne pohvale predlagata razrednik ali mentor za dejavnosti, ki potekajo celo šolsko leto. Razrednik predlaga pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca. Pisne pohvale lahko podelimo tudi skupini učencev. Podeljuje jih ravnatelj ob koncu triletij in ob zaključku šolanja na podružnični šoli.
Priznanja
Priznanja se podeljujejo učencem za vzorno vedenje in vidne dosežke na učnem in vzgojnem področju v šoli ali izven nje, ki so pomembni za celotno šolo ali znatno prispevajo k ugledu šole v širši skupnosti. Podeljuje jih ravnatelj ob koncu triletij in ob zaključku šolanja na podružnični šoli.
Nagrade
Nagrada se lahko podeli učencu, ki je prejel priznanje. Praviloma so nagrade knjige, pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole, ali druge posebne ugodnosti. Nagrade podeljuje ravnatelj.
Ob zaključku šolanja učencem podeljujemo:
– pohvale in priznanja za posebne dosežke na učnem področju,
– pohvale za delo na vzgojnem področju,
– bronasta, srebrna in zlata priznanja šole (za večletne dosežke na učnem in
vzgojnem področju) ob zaključku šolanja.
Podeljuje jih ravnatelj na valeti.
Vsi učenci, ki prejmejo zlato priznanje, se vpišejo v zlato knjigo šole.
- 5. VRSTE VZGOJNIH POSTOPKOV IN UKREPOV
Vzgojni postopki in ukrepi so usmerjeni pedagoško strokovni postopki, ki zadevajo kršitve pravil šolskega in hišnega reda. Izvedejo se v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje, ali pa takrat, ko učenec kljub predhodni vzgojni pomoči ne popravi svojega vedenja ali noče sodelovati. Izvajanje je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, strokovni delavci šole in starši. Vzgojni postopki in ukrepi torej posredno pomagajo učencu spremeniti vedenje in ga naučiti sprejemati odgovornost za svoje vedenje.
Vzgojni postopek/ukrep se oblikuje kot:
– ustna zahteva učitelja,
– odločitev oz. sklep katerega od organov šole (razrednika, učiteljskega zbora, ravnatelja),
– dogovor (pogodba) med šolo, učencem in starši o določenem skupnem ravnanju.
Na sprejemljivo, ustrezno vedenje se bomo odzivali s spodbudo in pohvalo. Na nesprejemljivo, neprimerno vedenje pa z grajo in s kritično oceno. Pri tem bomo spoštovali osebnostno integriteto učenca in v svojem ravnanju poudarjali pripravljenost za pomoč. Učenec naj bi vzgojno delovanje prepoznal kot nujno posledico svojega neustreznega vedenja.
Pri odločanju za vrsto, obliko in intenzivnost vzgojnega delovanja bomo upoštevali težo prekrška in razvojne posebnosti učencev.
Vrste vzgojnih postopkov, ki jih bomo izvajali:
– svetovalni pogovor, ki je temeljni vzgojni postopek,
– obveščanje staršev (razrednik),
– opravičilo,
– restitucija (od 1. do 9. razreda),
– mediacija (od 1. do 9. razreda),
– individualizirani vzgojni načrt za učence, ki bodo potrebovali posebno pozornost in strokovno pomoč.
Vrste vzgojnih ukrepov, ki jih bomo izvajali ob ponavljajočih in težjih kršitvah šolskih pravil (v primerih, ko bo potrebno takojšnje ukrepanje – pretep, ogrožanje varnosti; ko bo učenec kršil pravice drugih – motenje pouka, nasilno vedenje – ali zavračal sodelovanje):
– povečan nadzor nad učencem,
– ukinitev nekaterih pravic,
– pogostejši prihodi staršev v šolo,
– redni in vnaprej določeni stiki učenca s strokovnim delavcem,
– odstranitev iz razreda (od pouka):
- ko učenec onemogoča učni proces z motečim vedenjem in so bili predhodno opravljeni vsi vzgojni postopki za omilitev tega vedenja,
- ko ogroža varnost z nasilnim vedenjem.
- 6. ADMINISTRATIVNI UKREPI – vzgojni opomini
V skladu s spremenjenim 60. f-členom Zakona o OŠ (Uradni list RS, 87, 2. november 2011, stran 11317) se lahko učencu izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole, in ko vzgojne dejavnosti oziroma ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.
- OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI
Redno in kvalitetno vzajemno sodelovanje šole in staršev je nujno za učinkovito vzgojno delovanje šole.
S starši bomo sodelovali tako pri doseganju učno-vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav njihovih otrok ali skupin otrok.
Starši se bodo vključevali v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali skupina otrok, in takrat, ko njihovi otroci ali skupina otrok krši šolska pravila.
Poleg običajnih oblik sodelovanja (roditeljski sestanki, govorilne ure) bomo organizirali še druge (okrogle mize, predavanja, prireditve, dobrodelne koncerte, literarne večere, zbiralne akcije, delavnice, razstave idr.) v okviru oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote.
Starše bomo obveščali o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka, ustno, po telefonu in pisno. Starši imajo možnost pridobivanja informacij o učenčevih dosežkih tudi preko spletne aplikacije e-Asistent.
V primerih, ko se starši ne bodo vključevali v reševanje problemov svojih otrok, jih bodo zanemarjali ali nad njimi izvajali nasilje, se bodo praviloma v reševanje vključevale zunanje institucije – centri za socialno delo, svetovalni centri, policija, zdravstveni domovi in ostale pristojne institucije.
- URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE
Vzgojni načrt Osnovne šole Polzela je temeljni dokument za delo na vzgojnem področju. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena Zakona o osnovni šoli.
Ker je vzgojni načrt živ dokument, ga bomo sproti dopolnjevali.
Za uresničevanje vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.
Vzgojni načrt sprejme Svet zavoda na predlog ravnateljice.