TO SEM JAZ – KO SI PREGANJAM DOLGČAS

Ko mi je dolgčas,
to nisem jaz,
niti se ne poznam.
Mama beži,
saj ve, kaj sledi.
Moji prsti sami iščejo okoli,
da ustvarjajo, režejo, barvajo, gradijo, iščejo in iščejo …
Soba prej pospravljena, zdaj razmetana.
Listi povsod, barva napacana,
knjige povsod, papirčki po tleh,
mama pa je huda, da se kadi.
Ampak to sem jaz v vsem svojem neredu.
V vsem se najdem in vse znajdem.
Rad sem jaz in nihče drug kot JAZ!

Nik Kopše,  7. č

Meni je vedno dolgčas,
to se vidi celo v sosednjo vas.

Enkrat mi je bilo tako dolgčas,
da nisem vedel, kaj naj,
zato sem kupil avto tak ta prav.

Mercedes-Maybach S,
12-valjnik s 621 konji.

Bentley in Rolls-Royce
proti njemu nista nič.

Če se ta avto ti odličen ne zdi
in ti dolgčasa ne popestri,
potem res ti ni pomoči.

Tanay Kiar Matko, 7. b

Ko oči odprem,
se proti novim dogodivščinam uzrem.

Naša mačka Eli
skoči name,
da bi dobila hrano.

Z njo se igrava skok v višino,
včasih pa pade tudi v globino.

Osvojila je že prvenstvo v skokih,
jaz pa sem zaradi nje opravil tečaj o reševanju.

Splezala je na novoletno jelko,
skrivaje nas je opazovala,
če bomo opazili nov živ okrasek.

Odnesel sem jo z drevesa,
sedaj imamo nebesa.

Maj Kralj, 7. b

Letos sreče ni imel noben,
zato je dolgčas pridrvel
in nam življenje vzel.
Ampak ker se najboljši čas v letu bliža,
bomo novo življenje zaživeli
in dolgčasa s sabo ne bomo vzeli.
Zato nasmej se sladko
in uživaj maksimalno.

Gea Palir, 7. b

Ko dolgčas me preganja,
zanimive stvari privablja.

Misel me že zdaj spomni na svet,
joj, kako rada imam slastni med!

Iz daljave slišim krike,
v glavi že imam jezne bike.

Kdaj bo prišel Božiček,
ta nagajivi striček?

Kako rada imam čokolado!
Mislite, da bi se ujela z marmelado?

Kaj bi jedla jutri za zajtrk?
Glej, kako ljubek zajček!

Je dva plus tri res pet,
ali pa je nekdo zamešal red?

Oh, ti presneti telefoni,
hm …  kako izgledajo stari gramofoni?

Joj, kakšen je sosedov lump!
Le kje tiči moj stari gumb?

Včeraj je bila mama kot pravi hudiček,
bolje, da si naredim svoj skriti kotiček.

Prav ljubke so mlade mucke,
všeč so mi božične lučke.

Včeraj smo našli staro blago,
slabše vidim na levo oko.

Zdajle mi paše samo čaj,
komaj čakam na pomladni maj!

Kako mi gredo na živce te maske,
umazane so pasje tačke.

Ljudi mika samo denar,
s tem bi se strinjam tudi naš mlekar.

Sosed je pazil na svojo travo,
na žalost pa ne na našo kravo.

Marljiva je moja mama,
že cel dan me boli rama.

Marko je padel iz hrastove veje,
težko prečkaš te državne meje.

Zanimive so mi puščavske kamele,
Bineta so včeraj napadle čebele.

Srečno smo prečkali podrt most,
pes je našel svojo mamljivo kost.

Rada imam rime,
ne pa mrzle zime.

Mogoče bom igralo trobento,
slastna je babičina polenta.

V soboto sem dobila rdeč balon,
pa tudi slastni bonbon.

Na žalost je vse to le moja domišljija,
razvita kot sosedova domačija.

Izabela Veber, 7. č

KO PRESENETI – LJUBEZEN

Ljubezen je res ena taka stvar,
ki jo dobiš v dar,
pride,
teče in teče
po tebi in tvojem telesu,
v glavi,
po obrazu,
ko se nasmehneš,
po trebuhu,
ko čutiš metuljčke,
ko te zmrazi,
ko ti toplo postane pri srcu,
ki se širi  in širi
naprej in naprej,
v širno daljavo brez mej,
dokler se ne ustavi
in se zarine vate,
ker je tvoje,
samo tvoje.

Nuša Bohak, 7. a

Sem zjutraj vstala,
se počesala
ter šla v šolo,
kjer je bilo noro.

Pa srce hitro bilo je,
mislila, da kap zadela je,
začnem se smejati,
neumno spogledovati.

Potem pa ugotovim le,
da ljubezen presenetila
me je.

Judita Kužnik, 7. b

TO SEM JAZ – KO SI PREGANJAM DOLČAS

Ko si jaz preganjam dolgčas,
igram se nad oblaki.
Po njih drsam z mehkimi copati.

Pa kaj, ko stric dolgčas
vedno me zbudi.
Mojih misli kmalu več ni.

Stopim ven na prag,
zadiham sveži zrak.
Nova energija
napolni mi možgane,
stric dolgčas pa še
vedno mi ostane.

A brez njega
življenje ne bi bilo veselo.
Vsakemu enako bi se zdelo.
Zato se z njim spopadajmo,
delajmo, pomagajmo.

Saj obstajajo ljudje,
ki garajo, dolgčasa
sploh ne poznajo.
Bodimo hvaležni za to, kar imamo,
življenje je nepredvidljivo,
to že poznamo.

Neža Saksida, 7. a

Ko se v svoji sobi učim,
zraven velikokrat zaspim,
pa še zraven zavre mi kri,
ko ne vem  koliko je tri krat tri.
Zvezki že ležijo na tleh,
jaz pa v zrak začnem strmet.

Hitro se  moram spomniti, kaj bi počel,
sicer bom na vrtu travo plel.

Kaj pa, če bi šel v gozd in čez potok postavil most?
Ali pa raje ne, ker se mi lahko vdre.

Kaj pa, če bi splezal na drevo?
Ali pa raje ne, ker veja hitro zlomi se.

Kaj pa, če bi šel igrat nogomet?
Ali pa raje ne, ker lepo povedano, brezvezen je.

Že vem!
Šel bom brat knjigo,
ker se iz nje veliko naučim in besedni zaklad bogatim.

Pavel Zapušek, 7. č

Kaj počel bi jaz?
Ne vem.
Grem brat ali pisat,
plezat ali ležat?

Ta občutek je že znan,
preganja me že cel dan.

Ideje ni nobene,
samo ležat v posteljo me žene.

Mama vedno pravi,
da dolgčas mi ne bo,
če pospravim svojo posteljo.

Čas počasi teče,
ko nobeden nič ne reče,
a po eni uri le
ideja prešine me.

Dolgčas več mi ni,
naj zdaj izgine za vse dni.

Pia Satler, 7. č

Zoja Štok, 7. a