Novičke iz vrtca

Četrti dobri mož v vrtcu

DOBRI MOŽ OBDARIL OTROKE ŠKRATOVEGA VRTCA
Avtorji: Otroci Škratovega vrtca s kolektivom in ravnateljico Bernardko Sopčič

Pravijo, da so vse dobre stvari tri. Tako nas v decembru obiščejo tudi trije dobri možje. Ampak veste, kaj? Tole zadnje pa tokrat ne drži …

Naše škrate je nekega lepega decembrskega dne obiskal še četrti dobri mož. S celim kupom pisanih paketov. Notri pa … igrače!!! Ko bi videli to veselje v otroških očeh, ko so njihovi drobni prstki trgali in odvijali praznični papir. Seveda pa dobri mož ni pozabil niti na odrasle škratice. Tudi zanje je prinesel zelo uporabna darila – plastifikatorje, ravnateljici in njeni pomočnici pa se je za dobro sodelovanje zahvalil s prisrčnim šopkom.

Vas zanima, kdo je ta dobri mož? Na nas se je spomnil Boštjan Čulk, ki nam je s precejšno donacijo podjetja KZ Braslovče polepšal ne le ta, ampak vse naslednje dni, ki jih bomo igraje preživeli ob novih igračah. Čarobno vzdušje je bilo, in to je  poleg vseh paketov, ki smo jih prejeli, še eno neizmerno darilo.  

Hvala še enkrat, gospod Boštjan!

 

Obisk v šolskem oddelku vrtca – “intervju”

NE PRAV HUD INTERVJU
Avtor: Matic Runjak, šolski novinar

Nekaj dni nazaj sem se kot šolski novinar odpravil v oddelek vrtčevskih otrok.  Spregovoril sem z dvanajstimi otroki. Bila je neverjetna izkušnja, ki bi jo rad delil z vami.

 

Matevž – 4 leta, Sara – 5 let,  Mia – 3 leta, Lana – 4 leta

Matevž mi je povedal, da se igrajo v kuhinji, in da on kuha, ostali pa mu pomagajo. Povedal mi je tudi, da se igra tako s puncami kot s fanti. Mia pa mi je povedala, da se igra s prijateljico Leo in Lano. Igrajo se z igračkami.  Prinesla mi je svojo, pozneje pa sem si ogledal še igračke od drugih. Videl sem vse – od tigrov do želvic in vitezov. Ker sem hotel izrabiti domišljijo malčkov, sem jim postavil, po mojem mnenju, enostavno vprašanje: Kako velika je šola? Ampak glej ga zlomka, ravno tukaj smo največ debatirali in naš končni sklep je bil: Če vas zanima, stopite na sveži zrak in si šolo na lastne oči oglejte. Domišljije malčkov nikakor nisem mogel ukrotiti, tako da  so mi tudi njihove misli ušle. Razlagati so mi začeli stvari, ki me niti niso zanimale, npr. koliko časa imajo božično smreko,  Matevž mi jo je celo opisal.

 

Mojca Pajenk, vzgojiteljica

Vzgojiteljica mi je povedala, da otroci ne čutijo nobene posebne spremembe zaradi prestavljanja otrok iz vrtca, najbolj je to čutila ona s sodelavko, čutili so tudi starši. Povedala mi je, da na začetku ni bila navajena, lahko bi rekli pripravljena na oskrbovanje otrok v šoli. Velikokrat se je zgodilo, da ni imela pri roki nekih običajnih stvari, kot na primer brisačke, robčke, a sta se z sodelavko znašli po svoje. Pozneje pa se je navadila in zdaj se imata s sodelavko super. »Tako ali tako imamo vrtec samo čez cesto in zmeraj smo tam dobrodošli, včasih celo hodimo na obiske v druge oddelke.« Povprašal sem jo, kako teče dan vrtčevskih otrok v šoli. Povedala mi je, da se najprej zberejo in potem se igrajo vsemogoče, vzgojiteljice pa jim tudi berejo pravljico. Potem dva dežurna otroka pripravita vse za zajtrk, nato se v krogu pogovarjajo o aktualnih rečeh (to je zdaj veseli december). Sledita igra in sadna malica. Imajo pa tudi različne dejavnosti, kot so likovne delavnice, igra senčnih lutk in podobno. Nato se gredo igrat na sveži zrak. Nedaleč nazaj jih je razveselil sneg, če pa vreme ni lepo, pa se gredo igrat v našo veliko telovadnico. Po igri kosijo in potem gredo malce zadremat. Pred odhodom domov se še igrajo in crkljajo. Vzgojiteljico sem vprašal, če jo je kdaj strah oz. če se mogoče boji, da bi večji šolarji kaj naredili otrokom in odgovorila mi je: »Srečo imamo, da je naša garderoba ločena od garderobe šolarjev. Kadar gremo tekom dneva ven, učenci opazite, da smo mi manjši. Vsak nam da petko, ko pridemo. Nekateri učenci imajo v našem oddelku celo sestre ali brate. Zadovoljna sem z obnašanjem otrok do naših najmlajših, zato me ni strah, da bi se jim zaradi njih kaj zgodilo.«

 

Moja radovednost se še ni ustavila. Pogovoril sem se še s štirimi otroki, in če ste z mano vztrajali do sem,  pojdite z mano do zaključka.  

Škratov pohod

JESENSKO MEDGENERACIJSKO SREČANJE – ČAROBEN ŠKRATOV POHOD Z LUČKAMI
Avtorica: Simona Onuk

Ob zatonu sonca je pred vrtcem zasijal otroški smeh z iskricami v očeh in lučkami v rokah, ki so jih otroci izdelali sami ter jih s ponosom razkazovali drug drugemu. Končno smo dočakali Čaroben škratov pohod z lučkami do Šeneka in nazaj. V sproščenem vzdušju se je dooooolga kolona vila vse do pravljičnega gozda, kjer so nas pričakali škratje in nam prižgali svečke v lučkah, ki so vsaka v svoji lepoti čarobno zasvetile v temi. Upočasnili smo korak ter v soju luči ob prepevanju otrokom ljubih pesmi previdno skušali prinesti vsak svojo lučko prižgano nazaj do vrtca, kjer smo izmenjali vtise, se okrepčali z domačim čajem in kruhom, si zaželeli vse dobro in z lučkami odšli v noč proti domu. Lučke še vedno svetijo ter kot prijeten in doživet spomin grejejo naša srca … Bilo je …

Hvala društvu AMZS, ki nas je za boljšo vidnost opremilo s kresničkami in odsevniki ter z ustavitvijo prometa poskrbelo za varno prečkanje ceste. 

Teden otroka v vrtcu

TEDEN OTROKA V VRTCU
Avtorice: Vzgojiteljice

 

Teden otroka vsako leto v našem vrtcu še posebej obeležimo. Letošnja tema Otrok, nepopisan list nas je pripeljala do ideje, da v tem tednu otrokom še posebej prisluhnemo, izhajamo iz njihovih želja in idej, sledimo otroški radovednosti ter skupaj ustvarimo spodbudno učno okolje. Pocrkljali smo jih z  različnimi zanimivimi aktivnostmi. Ogledali so si lahko ples z ognjem, igrano igro Strašilo motovilo v izvedbi strokovnih delavk ter se družili in prepevali z ostalimi oddelki ob spremljavi klavirja in kitare.

V četrtek se je na vrtčevskem igrišču zgodil pravi jesenski živžav. Otroci so lahko raziskovali, ustvarjali, preizkušali svoje gibalne spretnosti, prisluhnili glasbenim ugankam, se fotografirali, plesali ob glasbi in se na koncu še posladkali s pečenim kostanjem. Pri peki nam je na pomoč priskočilo Planinsko društvo Polzela. Kostanj pa je bil še bolj okusen, saj so bili otroci tisti, ki so ga skrbno nabrali in prinesli v vrtec. Ponosno so pripovedovali, kje in s kom so ga nabirali. 

Z razstavo gozdnih plodov sta nas razveselila gobarja iz Gobarsko mikološkega  društva Polzela, otroci pa so lahko sodelovali tudi pri mletju žitaric.

 

Iz vrtca v šolske prostore

IZ VRTCA V ŠOLSKE PROSTORE
Avtorici: Mojca Pajenk in Simona Gačnik

»Piskrček mezinček, kupljen za cekinček,
sveti se kot murček, milnat je mehurček,
sladek kot bombonček, poči kot balonček … pok …
Družbo vanj povabim, da me razvedri,
sonca ne pozabim, solze naj suši,
mavrico prestrežem, svet naj se iskri,
dobro voljo vprežem, ki je zlepa dosti ni.«

(iz glasbene pravljice Mojca Pokrajculja)

 

Prvi šolski dan je bil za nas prav poseben dan, kajti naš vrtec bi lahko kmalu »počil« kot piskrček Mojce Pokrajculje. Da pa se to ne bi zgodilo, smo z veliko opore in poguma vstopili v prostore šole. Sprva smo se malo bali velike »hiše«, a ko smo ugledali na novo opremljeno garderobo in prijetno igralnico z novimi igračami ter seveda svoje nove in tudi že poznane prijateljčke ter vzgojiteljici, so vse skrbi kmalu izpuhtele kot milnati mehurček. Veselimo se raziskovanja šolskih prostorov, ki nam bodo nudili nove izkušnje. Nismo pa čisto pozabili na vrtec, kamor se radi vračamo.

Veselimo se vseh naslednjih vrtčevskih dni, pardon, šolskih dni!