SKOZI NAJSTNIŠKI POGLED (literarno ustvarjanje od 6. do 9. razreda)

Poezija šestošolcev

Pesnili so šestošolci Ela Cizej, Kaja Tomažič, Marija Plaskan-Hodnik, Eva Ojsteršek, Ana Ulaga Knez in Tatjana Vasiljević.

ŠOLA V NARAVI

V ponedeljek smo se za šolo zbrali,
da v Čatež smo se odpeljali.
Kopalke, brisače in sončno kremo,
vsi imeli smo obvezno opremo.

Učitelj Simon je bil za vse  glaven,
v kopalkah res lepo postaven.
Najprej zaplenil je vse mobilne telefone,
k sreči smo skrili vsaj bonbone.

Zjutraj smo se na tek pognali,
zato precej zgodaj smo vstali.
Lačni kot volkovi zajtrk smo dobili,
bazena in »tunkanja« se veselili.

Športne igre, igre z žogo, družbene igre in še kaj,
vsak dan je vladal direndaj.
Še zvečer bi se z veseljem igrali,
ampak od utrujenosti smo zaspali.

V Mercator v sredo smo odšli
in vse sladkarije izropali.
V četrtek brežiški grad pogledali,
vmes pa se odlično zabavali.

Žabico, prsno, kravl ali mrtvak,
na koncu tedna znal je plavati vsak.
Učiteljica Jerica je bila kot dobra vila,
ki na koncu tedna staršem nas je pohvalila.

V petek smo se utrujeni domov vrnili,
saj sonca, plavanja in odlične družbe smo se naužili.

Hvala vsem, ki z nami ste bili,
drugo leto pa upamo, da na smučanje gremo vsi.

Ela CIZEJ, 6. c

Poezija sedmošolcev

Svoje pesmi tokrat delijo z bralci Leonida in Teodor Tominšek iz 7. a, Taja Pajenk iz 7. a in Tim Rosa Novak iz 7. c.

MENI DIŠIŠ NAJLEPŠE TI

Meni lepo diši pomlad,
ko vse lepo cveti
in sonce lepo žari.

Meni lepo diši tudi mama,
ki se parfumira rada.

Diši še potica,
ki jo je spekla babica.

Dišijo tudi marjetice
od naše Majice.

A meni dišiš najlepše ti,
ti, ob katerem ne morem
več pesmi pisati.

Leonida TOMINŠEK, 7. a

Kam segajo globine morja?

Ajda Čremožnik je s pesmijo Kam segajo globine morja?  dosegla na natečaju Evropa v šoli 2. mesto v kategoriji od 4. do 6. razreda. Njena mentorica je bila Marija Kronovšek.

KAM SEGAJO GLOBINE MORJA?

Kam segajo morja globine,
ta košček odrezan od sveta
našega planeta Zemlje,
največje dobrine?

Sivi kit tava tja, v globine,
čez valove,
le kam čez široko cesto morja plove?
Priplava iz neznanega daljnega oceana.
Krči se prostor življenjski njegov,
zaradi podnebnih sprememb nikoli
več ne bo varnih njegovih rodov.

Le zakaj valove šumeče s plavutmi reže?
V globinah skuša rešiti se ribiške mreže.
Barke bele jadra zopet so razprle,
izplule v širni tok oceana,
morja prostrana.

Nagrajena haikuja

NAGRAJENA HAIKUJA literarnega natečaja BODI PISATEL/PISATELJICA. Ajda ČREMOŽNIK in Kaja TOMAŽIČ sta bili nagrajeni za najboljša haikuja po izbiri žirije. Njuna mentorica je bila Marija Kronovšek.

Sinjina neba,
jata ptic v neznanem –
moj nov kažipot.

Ajda Čremožnik, 6. c

XXX

Ptice v gozdu,
tišina jih ulovi,
nato vse zaspi.

Kaja Tomažič, 6. b

Nagrajeni spis Lane Turnšek

Lana Turnšek  je s spisom Aishina zgodba postala finalistka 35. ROŠEVIH DNEVOV in si prislužila zlato priznanje. Njena mentorica je bila Mojca Cestnik.

 

AISHINA ZGODBA

Ni me. Sem, a ne vem kje. Kaj se dogaja? Zmedena sem. Zebe me. Ozrem se. Polno obupanih ljudi, ki hrepenijo po boljšem, lepšem življenju. Zakaj smo tu? Zakaj jaz? Nedolžno dekle z majhnim plamenom upanja, ki počasi ugaša.

Svet žal ni poln mavric in sončnih dni. Je zelo zlobno in kruto mesto in vseeno mu je, kdo, kaj in zakaj si, premagal te bo, spravil na kolena in te tam obdržal, če boš dovolil. Tako mi je moj prvi film Rocky odprl oči v svet. Vedela sem, da ne živimo v pravljici, zato sem ta citat za vedno zapečatila v svojem srcu. Živela sem v vasici v Iraku. Nismo imeli veliko, a nam kljub temu ni bilo nikoli dolgčas. Zjutraj me je zbujal bratov ropot pred odhodom v šolo. Medtem ko so se dečki učili, smo deklice pomagale mamam pri hišnih opravilih in kuhanju kosila. Popoldne, če sem bila pridna, sem se lahko igrala z drugimi deklicami. Mamam smo izmaknile lonce in kuhalnice ter se igrale, da kuhamo. Telefonov in drugih elektronskih naprav nismo poznali. Sploh jih nismo potrebovali. Imela sem zelo bujno življenje. Nisem poznala drugega. Vedela sem le, da je zunaj zelo, zelo drugače.