SKOZI NAJSTNIŠKI POGLED (literarno ustvarjanje od 6. do 9. razreda)

Začudeni kralj Matjaž

Sedmošolki Isabelo Škoflek in Niko Strojanšek Marovt je navdušila pripovedka z naslovom Kralj Matjaž. Odločili sta se, da kralja Matjaža pripeljeta v sodobnost. V branje ponujamo njuni zgodbi. Isabela in Nika sta ustvarjali pod menstorstvom Mojce Cestnik.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kralj_Matja%C5%BE

ZAČUDENI KRALJ MATJAŽ
Avtorica: Isabela Škoflek, 7. c

Bila sem na sprehodu, ko sem nenadoma zagledala skrivnosten vhod v jamo, ki je bila pod  Peco. V njo sem vstopila zelo radovedna in se spraševala, kam je izginil zvok narave.         
Podala sem se globlje v  jamo in prižgala svetilko. Prestrašeni netopirji so leteli okoli moje glave. Začela sem bežati in nehote zatavala globlje. Pod mojimi nogami je bila globoka luknja, v katero sem skoraj padla, če me ne bi zagrabila velika, močna roka. Zagledala sem nekega velikega gospoda z zelo dolgo brado. Gledala sem ga prestrašeno, začudeno in mu rekla: »Kaj, zakaj, kaj tu delaš?« »Tu je moj dom,« mi je mirno odgovoril. »Stopiva tjale,« in pokazal bog ve kam v temo, kjer se ni nič videlo. Stopila sva v drugo nadstropje, kjer so s stropa visele  kamene strele. Jaz sem opazovala z navdušenjem, on pa mi je odvrnil: »Kaj, a to prvič vidiš?«  »Kje naj bi jaz to videla, če tega zunaj ni?« sem mu odgovorila. »Dolgo že nisem bil zunaj.«  »Zakaj pa sploh si v jami?« »Jama mi je ponudila zavetje.« »Pred čim pa?« »Pred mojimi  sovražniki.« »Zakaj, pred kakšnimi sovražniki?« »Bili so zelo ljubosumni, ker sem bil tako   bogat.« »Kako dolgo pa si že v tej jami?«  »Ko mi je brada zrastla devetkrat okoli mize, sem se zbudil in zdaj sem lačen.« »Povabim te na sladoled.« »Kaj pa je to, sladojed?« Nasmehnila sem se mu in mu rekla: »Ni sladojed, ampak sladoled. Zaupaj mi, všeč ti bo.«

Odšla sva iz jame, kjer naju je oblila sončna svetloba. Začudeno je poslušal ptičje petje in stal na soncu, dokler ni zazvonil moj telefon. Gospod je stekel nazaj v jamo. Rekla sem mu: »Ne boj se, pridi nazaj.« Sama pa sem segla po telefonu. Stekla sem za njim in ugotovila, da sploh ne vem njegovega imena. »Ustavi se, počakaj!« sem zaklicala, »Kako ti je sploh ime?« »Jaz sem kralj Matjaž.« »Me veseli, jaz sem Isabela. Zdaj greva pa na sladoled.« »Prav,« mi je mirno odgovoril.
Prišla sva iz jame, kjer sem mu rekla: »Ne boj se, tvojih sovražnikov ni več in zdaj je vse drugače.« Vlekla sem ga po gozdni poti, da je začudeno strmel v okolico, kjer je videl nove avte, električna kolesa, električne skiroje … Prišla sva v sladoledni vrt, kjer je vse dišalo, tudi njemu je vse dišalo. Izbrala sem mu okus čokolade. Sladoled sem plačala jaz. Navdušeno je cmokal, ko je jedel svoj veliki sladoled.  
»Dovolj bo za danes, greva nazaj v jamo, saj sem že izčrpan.« Pospremila sem ga v jamo, kjer je sedel za svojo mizo in globoko zasmrčal. Mene je prebudil alarm, da sem prestrašeno skočila in padla s postelje, kjer sem videla ogromno zlatnikov. Vedela sem, da niso bile samo sanje.

 

ZAČUDENI KRALJ MATJAŽ
Avtorica: Nika Strojanšek Marovt, 7. c

Bila sem v učilnici slovenščine, brali smo besedilo o kralju Matjažu. Končno sem bila na  vrsti za branje, ko je šolski zvonec zazvonil in ure je bilo konec. Besedilo o kralju Matjažu mi je bilo tako všeč, da sem naslednji dan odšla pogledat votlino. In prav jaz sem  imela to srečo, da sem naletela na kralja Matjaža.

Kralj Matjaž je najprej zagledal mene, kako ližem vaniljev sladoled. Zelo čudno me je pogledal in vprašal: »Kaj je ta rumenkasta tekočina?« Njegovo pozornost so hitro preusmerili električni avtomobili, za katere je on mislil, da so njegovi sovražniki. Jaz sem se tako smejala, da mi je sladoled padel po tleh. Kralj Matjaž je nekaj sekund opazoval tisto packo, potem pa je oči vrgel name, ki sem žalostno gledala svoj prazen kornet. Kralj Matjaž se je odločil, da mi kupi nov sladoled. Odpeljala sem ga v Sladoledni vrt. Tam je sladoledarju rekel: »Dve kepici čokoladnega sladoleda.« Kralj Matjaž je sladoled hotel kupiti z zlatniki. Sladoledar se je tako smejal, da mu je čokoladni sladoled padel po tleh. Kupila sem si nov sladoled in medtem ko sem uživala v sladoledu in brala revijo o odbojki, se je okoli naju začela zbirati množica ljudi. Še preden so lahko naredili eno sliko, sva že pobegnila skozi zadnja vrata.

Tekla sva nazaj do votline in se v votlini usedla za mizo. Tam sem ga naučila igrati remi, a me ni premagal. Odpeljala sem ga v trgovino, da si kupi nova oblačila. Kupil si je majico, hlače in jopico, če bi mu bilo mrzlo. Jaz pa sem medtem opazovala njegovo zelo zelo dolgo brado. Kralja Matjaža sem odvlekla k frizerju in frizerju plačala dvojno, da mu pobrije brado. Kralj Matjaž se je brez brade počutil kot pes brez dlake.    

Kmalu za tem sva odšla nazaj k votlini. Tam sem se poslovila, mu podarila karte za remi in odšla domov. Sedaj mora kralj Matjaž tako dolgo igrati remi, dokler ne zmaga. Ko zmaga, se bo vrnil in se pomeril z mano.  

 

 

 

Ko se zbudi … vihar

Na pesniškem natečaju Ela – Mali Pranger je Sofija Kramer s pesmijo KO SE ZBUDI … VIHAR osvojila nagrado. Ustvarjala je pod mentorstvom Karmen Zupanc.

KO SE ZBUDI … VIHAR

Vihar v moji glavi se
zbudi brez opozorila,
brez prestanka šviga in šviga.

Ne potrka.
Ne čaka.
Burno odpre vrata,
vstopi v glavo,

v kateri razmišljanje je bolj za zabavo.

Poletni vihar

Na pesniškem natečaju Ela – Mali Pranger je Naia Novak s pesmijo POLETNI VIHAR osvojila nagrado. Ustvarjala je pod mentorstvom Dobrile Vučenović.

POLETNI VIHAR

Temni, težki, zlovešči oblaki
počasi, počasi prihajajo.
Kot sence se čez hribe plazijo,
po mokrem nebu tiho lazijo.

Veliki, napihnjeni nevihtni oblaki
tiho, tiho se bližajo.
Kot ladje po sivem nebu plujejo,
mimo sončnih žarkov potujejo.

Nenadoma zapiha veter,
hiter, sunkovit, vijugajoč.
Med krošnjami dreves pojoč,
vesel, zabaven, žvižgajoč.

Tisoč devetsto

Na pesniškem natečaju Ela – Mali Pranger je Neža Jezernik s pesmijo TISOČ DEVETSTO osvojila nagrado. Ustvarjala je pod mentorstvom Karmen Zupanc.

TISOČ DEVETSTO

Davnega 1900
je tukaj v parku
za dvorcem Šenek
divjal en tak strašen vihar.

Mnogo dreves je polomil,
mnogo dreves je podrl.
So strele jih nekaj požgale,
ostala pa kaplje oprale.

Nagrajenci natečaja Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala

Pohvale s knjižno nagrado so na natečaju Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala prejeli:

  • Nina Miklič za pesem Hvaležna sem za …, mentorica Karmen Zupanc,
  • Katerina Fidler za pesem Pohvala mi je dala krila, mentorica Dobrila Vučenović,
  • Tia Novak za pesem Prepir je porušil moj notranji mir, mentorica Mojca Cestnik,
  • Matic Runjak za pesem Moč besed, mentorica Karmen Zupanc.

HVALEŽNA SEM ZA …

Na ulici vidim žensko,
ki še komaj živi.
Pomislim …
Hvaležna sem za topla jutra
v topli postelji.

Tam osamljena sedi.
Čaka, da izginejo njeni problemi.
Vsi hodijo mimo nje,
a nihče je ne (od)reši.

Ustavim se.
Vržem v njen lonček denar
in pomislim …
Hvaležna sem za kruh,
ki ga imam na mizi vsak dan.

Rečem ji,
da vse bo še v redu.
Odgovori mi,
da še je dobrota na tem svetu.

Vidim solze hvaležnosti v njenih očeh.
Lahko si bo kupila hrano,
da ostala bo pri močeh.
Takrat pomislim …
Hvaležna sem,
da imam moč pomagati ljudem.

Nina Miklič, 9. a

Učitelj Janz Srebot je s pomočjo UI pripravil tudi video. Vabljeni k ogledu.