Uvodnik
Uvodnik k drugi številki
ŠEPET GOZDA
V zelenem jutru ptica poje,
listje pleše, veter piha.Sonce z zlatom griče splete,
rosne kaplje tiho vzlete.Reka v daljavi šepeta,
zgodbe starih hribov zna.Roža med travo mirno spi,
globoko pod zemljo že nov cvet kali.Marisa Razgoršek, 7. b
Zeleno barvo, ki jo omenja Marisa v svoji pesmi, so zamenjale jesenske barve. Rdeča, rjava, oranžna … Paleta, ki je naznanila, da se je poletje zares poslovilo, pa čeprav so temperature še vedno prijetne in nič kaj ne diši po zimi. Diši pa po jeseni.
Tako kot je raznolika jesenska narava, pa je raznolika tudi druga oz. oktobrska številka spletnega časopisa Glas mladih.
Poročamo še o nekaterih septembrskih dogodkih, npr. ETM, dnevu jezikov, ekskurziji, Mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, uspehu nogometašev. Sledijo dogodki, ki so zaznamovali mesec oktober.
Teden otroka je teden, ki je namenjen otrokom. Ker otroci nimajo praznika, imajo teden. Teden otroka je sicer kot vsak drug teden, ampak v šoli je vedno kaj posebnega. Na šolski skupnosti pripravijo jedilnike, učiteljice takrat ne sprašujejo, pogosto pa imamo tudi kakšne dneve dejavnosti.
Anej Pavlinc, šolski novinar
Teden otroka so zaznamovali dnevi dejavnosti ter dejavnosti, ki so jih izvedli mladi prostovoljci oz. so potekale v OPB. O kakšni bomo zagotovo poročali še v naslednji številki. Aktivni so bili tudi planinci, na poseben način pa je v počitnice stopila devetošolka Tia Strojanšek Marovt, ki je 24. 10. žarela na odprtju samostojne likovne razstave na gradu Komenda.
Nikakor pa ne smete pozabiti tudi na spletni album, ki prav tako prinaša številne novosti. O nekaterih dogodkih pišemo tudi v glasilu, nekatere pa najdete le v albumu. V besedi in fotografiji lahko tako podoživite komemoracijo, TD predmetne stopnje, ŠD atletski mnogoboj in Mini olimpijado, ŠD drugošolcev, planinski pohod in ekskurzije.
Pomemben dogodek meseca oktobra pa je zagotovo tudi izid literarnega glasila “Pesmi Ambroža Kvartiča prebujajo domišljijo”, ki je izšlo 15. 10. 2025. Če ga še niste preklikali in prebrali, nikar ne odlašajte več.
Karmen Zupanc, urednica
Foto: K. Zupanc
Uvodnik k literarni številki glasila Glas mladih
Živa Saksida
Ambrož Kvartič, pesnik, novinar, glasbenik, doktor, ki ne zdravi, in nasploh moški z veliko talenti in zelo razigranimi možgani nas je obiskal 17. septembra ter poskrbel za veliko zabave, smeha in telovadbe za možgane.
Po druženju s pesnikom v mali telovadnici OŠ Polzela so učenci v razredih prebirali njegove pesmi, nato pa poustvarjali. Najbolj so jih navdušile pesmi Paket, Zgodbe našega telesa in Pesmica za miganje in ples.
V tem razgibanem literarnem glasilu, ki nosi naslov “Pesmi Ambroža Kvartiča prebujajo domišljijo”, so objavljene zanimive ilustracije, stripi, uganke, dopolnjevanke, kratke zgodbe in seveda pesmi, ki kažejo, da domišljija res nima mej. Tako kot jih nima pri pesniku Ambrožu Kvartiču.
Prispevkov je veliko, zato nikar ne pozabite na gumb Starejši prispevki, ko boste prišli do konca strani. Le tako boste lahko prebrali vse zanimivosti. In verjemite, vredno je vztrajati.
Karmen Zupanc, urednica
Uvodnik k prvi številki
ŠOLA JE NAZAJ
Šola spet vrata je odprla
in smeh po hodnikih razprla.
Na hodniku koraki spet hitijo
in prijatelji drug drugega lovijo.
Kreda piše,
tabla žari,
dan pa obljublja veliko nove snovi.
Torba skače,
svinčniki se smejijo,
sošolci pa drug drugega bodrijo.
Marisa RAZGORŠEK, 7. b
Drage bralke, dragi bralci spletnega časopisa Glas mladih!
Sedmošolka Marisa je v svoji pesmi tako lepo zajela septembrski duh, da si njena pesem zasluži mesto v uvodniku prve številke spletnega časopisa Glas mladih v šolskem letu 2025/2026.
Čeprav se nam vsem zdi, da smo komaj zakorakali v sveže pripravljene šolske prostore, je mesec september že skoraj pri koncu. In ponudil je seveda marsikaj.
V omenjeni številki boste tako našli zapise o prvem šolskem dnevu, in sicer na matični šoli in na podružnici. Posebno mesto so seveda dobili prvošolci. Poročamo o avgustovskem druženju zaposlenih OŠ Polzela in starostnikov v domu upokojencev in še enem zelo prijetnem druženju, t. j. druženju učenk in učencev z gostom Ambrožem Kvartičem.
Dotaknili smo se tudi tedna mobilnosti, o katerem bomo zagotovo poročali tudi v oktobrski številki, tokrat pa preberite o kolesarskem potepu učiteljic in učiteljev ter atletskih uspehih naših učenk in učencev.
Za konec pa še Pika Nogavička, ki je tokrat zavila v Andraž ter poskrbela za prav posebno navdušenje.
Če bi bila tole reklama, bi najbrž sledilo: Ampak to še ni vse … Res je, to še ni vse. V prihodnjih dneh bo po dolgem času izšla prav posebna literarna številka spletnega glasila, ki jo bomo v celoti namenili poustvarjalnim delom ob pesmih pesnika Ambroža Kvartiča. Tako kot on so učence navdušile tudi njegove pesmi.
Razlogov, da nas obiščete in berete več kot le enkrat na mesec, je torej kar nekaj.
Karmen Zupanc, urednica
Neža Maurer
ONEŽENJE NARAVE
Sem list. Droben zelen list, ki z mogočne lipe opazuje svet.
Zelo uživam v pogledu na naravo in ljudi, vendar me zanjo zadnje čase zelo skrbi. Sprašujem se, kako dolgo bom še lahko užival v pogledu nanjo, saj ljudje vanjo mečejo smeti, jo kruto onesnažujejo, najbolj pa me zaskrbi, ko me spreleti misel, kaj bo z mojim domom. Kot sem že malo prej povedal, je moj topel dom lipa. Velika lipa, ki stoji sredi prečudovitega gozda. Blizu tega gozda stoji rojstna hiša pesnice Neže Maurer. Spomnim se je kot majhne deklice, šolarke, ki je vsak dan brala in pisala pesmi pod mojo lipo. Večkrat je splezala nanjo in se ob njej z ostalimi vaškimi otroki igrala otroške igre. Lipa je še vedno moj dom in tudi moja najboljša prijateljica. Res me zadnje čase precej skrbi zanjo, saj je dom še številnim drugim živalim, in če jo izgubimo, bo varno zavetje izgubilo tudi veliko drugih živali, mojih prijateljic. Moja lipa je posebna. Zelo je pametna in pozna odgovor na vsako vprašanje. Res ne govori veliko, vendar če ji prisluhneš, z veseljem pove kaj modrega. Najbolj je topla, kadar jo objame človeška roka.
Izteka se poletje, zato sem še posebej v velikih skrbeh. In sicer prihaja jesen. Takrat listi odpademo z drevesa, ali pa nas že prej odpihne veter. Večkrat se z nami neprijazno igrajo otroci, saj nas trgajo, hodijo po nas, večkrat tudi mečkajo. Seveda si tega njihovega početja nikakor ne želim. Moje domovanje lahko napade bolezen. Strah pa me je tudi, da bodo mojo mogočno lipo ljudje požagali in si iz nje naredili kakšno uporabno stvar. A oni se ne zavedajo, da drevesa živijo kot ljudje, vendar na drugačen način. Ne hodijo kot ljudje, ne letijo kot ptice ali plavajo kot ribe. Drevesa stojijo pri miru, a le, ko jih ljudje, ko so še sadika, presadijo nekam drugam, takrat se premaknejo. Drevesa tudi ne govorijo kot ljudje, a če jim prisluhneš, lahko z malo domišljije pripovedujejo modre reči, ki ti še kako koristijo v prihodnosti. Vsa drevesa imajo torej poseben pomen, saj dajejo tudi kisik, govorijo zgodbe in so dom mnogim živim bitjem. Vsako drevo je nekaj posebnega. Kot list upam, da se ljudje tega zavedajo. Če bodo nekoč posekali vsa drevesa in druge rastline, se ne bo dalo več živeti. Zato upam, da se to ne bo zgodilo.
Ljudje, ne onesnažujte narave, ampak jo raje ONEŽITE – IMEJTE RADI, KOT JO IMA Neža Maurer!
Takole je ob 90-letnici Neže Maurer zapisala Ajda Čremožnik, takrat petošolka, danes pa devetošolka.
Neže Maurer, ki se je poslovila 20. aprila 2025, je bila s svojimi pesmimi navdih mnogim mladim in malo manj mladih. Ponosni smo lahko, da nas je večkrat tudi obiskala. Njene pesmi so bile “krive”, da smo ji ob 90-letnici namenili prav posebno spletno literarno glasilo Nežinih 90, od koder je vzeta tudi Ajdina zgodba. Leta 2011 smo Neži namenili literarno glasilo v tiskani obliki. Takrat sem v uvodniku uporabila verze iz Nežine pesmi Žarenje …
“Odziblji me, dobri veter!
Razpihaj me,
da zažarim v sinjini
kot bel oblak nad soncem.”
Neža Maurer bo s svojimi pesmimi v naših srcih žarela za večno.
Spominčice za Nežo – drobni modri cvetovi, ki jih je imela pesnica poleg teloha najraje. Vir: Glas mladih – Glasilo OŠ Polzela, maj 2011
Karmen Zupanc, urednica
Loading ...
