LJUBEZEN JE LEPA

Ljubezen je dar.
Srcu lep gospodar.
Zna obrniti misli v drugo stran.
Če si zaljubljen,
si vesel in dobre volje.
Če si ljubljen,
si kot žitno polje.
Malo je ljudi, ki ljubezen doživijo.
Veliko je ljudi,
ki si ljubezni obupno želijo.
Človek, ki ljubezni ne doživi,
je človek, ki zaman živi. 

Pia Gracl, 8. a

LJUBEZENSKI HAIKU 

Svetloba zvezde
omili bolečino ljubezni.
Spije le mene.

Vid Čremožnik, 8. a

LJUBEZEN JE LEPA (A TUDI BOLI)

Ljubezen je lepa kot božične luči.
Ljubezen je lepa kot modre oči.
Ljubezen je lepa kot mirno morje.
Ljubezen je lepa kot novo obzorje.
Ljubezen je lepa, a tudi boli.
Ljubezen je lepa, a tudi mori.
Takrat solze kanejo z modrih oči,
takrat ugasnejo vse božične luči.
Pa čakaš v temi svetlobo, odganjaš strtega srca zlobo.
A moraš vstati, prepluti morje
in tam bo novo obzorje.
Ljubezen se začne z belo,
a ko vse se bo v črno odelo, bo bolelo.

Iva Ćurković, 8. c

LJUBEZEN JE LEPA

Vsaka misel o njem
tako lepa se zdi,
vsaka misel o njem
nasmeh prebudi.

Ob njem človek ni sam.
Najraje povedala bi,
da rada ga imam.

Ob njem vse tako lepo se zdi.
Ves dan smeh na obrazu obdrži.

Katarina Bašnec, 8. c

Ljubezen je lepa,
a ljubezen je zapletena in
brez spoštovanja te ljubezen zapusti.

Če ljubezen ni skrbna, je dolgočasna.
Za ljubezen se je potrebno predano boriti,
brez zaupanja je nestabilna.

Če ni poštena je nesrečna,
a ljubezen je življenje.
Zato ljubimo vsak na svoj način.

Ajman Mulavdić, 8. b

KUPČEK NE(SREČE)

Včasih se počutim
kot  prava nesrečka.
Nič mi ne gre po planu,
pa še niti malo nisem všeč sosedovemu Janu.

Za njegovo pozornost se borim,
pa je nikoli ne dobim.
Po tem pa cele dneve v hiši sedim
in se sama sebi smilim.

Mama mi pravi, da sem kot
pravi kupček nesreče.
Naslednji dan pa se mi
sošolec Miha zelo nasmiha.

Tale moj kupček ne(sreče)
se kar iz dneva v noč spremenil
v en velik kup sreče.         

Lina Golihleb, 8. b

KUPČEK NESREČE

Vsak dan je isti in dolgočasen,
sploh ne vem, kaj naj počnem,
razen to, da delam nalogo
in skozi to veliko okno v svoji sobi zrem.

Tu v sobi vsak dan samo na
postelji ležim
ali pa se na stolu kot
kupček nesreče vrtim.

Kupček nesreče …
Ja, to bo prava beseda za moje
počutje te dni.

Kakor se zdaj hitro nebo shladi,
se moja glava v sanje potopi,
saj, no, te dni je to še edino,
kar si človek lahko želi.

Brina Butinar, 8. c

Kaj tam delaš brez moči?
Kot kupček nesreče izgledaš mi.
Kaj te mori?
Lahko zares pomagam ti.

En nasmeh nameni mi
in že izgledaš boljše z vseh strani.
Poglej se v ogledalo, to čarobno zrcalo.
Smejiš se, srečen izgledaš.
Če se ti večkrat to pripeti,
samo nasmej se, čeprav brez moči.
Zdelo se ti bo absurdno,
zakaj izgledaš tako čudno.

A na koncu vsega kupček nesreče
nekdo drug postane,
samo nasmehni se,
saj veš, da žalost pelje
samo v globoke oceane tvojih solza
in v nesrečne spomine tvoj’ga srca.

Ivana Lesjak, 8. c

V kotu sam sedim,
v svoje misli se utopim.
Mislim na reči,
ki spomnijo me na stvari,
ki jih moram opraviti
in se v njih utopiti.

Mama mi teži,
naj sobo si pospravim.
A jaz rečem ji,
da naj vse zapravim.

Počutim se kot kup nesreče,
na kruhu imam namazane preveč paštete.
Dolgčas mi je dan in noč,
v sebi imam preveliko moč.
Ne vem več, kaj bi naredil,
zato se bom kar v samoti utopil.

Rožle Žerdoner, 8. b