Sedmošolci so pri urah slovenščine spoznavali basni. Brali so basen Volk in jagnje, nato pa se preizkusili v pisanju basni z naukom Pred močnimi slabič je zmeraj kriv. V branje ponujamo basni Larise Turnšek in Ele Trkaj iz 7. a (mentorica K. Zupanc). Osrednja književna lika sta pes Gustav in mačka Jolanda.

MAČKA JOLANDA IN PES GUSTAV

Mačka Jolanda, natakarica v prijazni restavraciji na koncu mesta, je svojega gosta psa Gustava hitro in prav prijazno postregla. Ko pa je pojedel in tudi že spil kavico, je začel grdo gledati.
Gustavu ni bilo všeč, da je bila Jolanda mačka. Mačk ni maral, zato je želel, da Jolando odpustijo. Tuhtal je in tuhtal ter se domislil.
Odtrgal si je dlako in jo vrgel v skodelico, kjer je prej bila kava. Na ves glas se je zadrl: »Fuj! V moji kavi je mišja dlaka! Kdo je pripravil to kavo?« Jolanda je čisto zaskrbljeno prihitela do Gustavove mize in vprašala: »Gospod, v čim je težava?« »V moji kavi je mišja dlaka! Kje je lastnik restavracije? Takoj mi ga pripelji!« je zahteval pes Gustav. In Jolanda je odhitela po lastnika.

Čez nekaj časa je prihitel lastnik restavracije, krt Miroslav. Tu in tam se je zabil v kakšno mizo, saj ni skoraj nič videl. »Pozdravljeni, gospod, v čem je težava?« »V moji kavi je mišja dlaka in jaz sem na smrt alergičen nanjo!« je potožil Gustav in pričel nenadzorovano kihati in smrkati. Krt Miroslav je skodelico prijel v roko in se močno namučil, da je kaj videl. Zagledal je majceno sivo dlako, čeprav je bilo vse, kar je videl, zamegljeno. »Kdo je pripravil to kavo?« se je jezno zadrl Miroslav. Jolanda je počasi dvignila šapo in rekla: »Jaz sem bila, gospod.« Miroslav jo je grdo pogledal, a preden je lahko kar koli spregovoril, ga je prekinil Gustav: »Seveda je bila ona, za šankom sem videl, kako se je mastila z malo sivo mišjo!« Miroslav je bil zdaj besen. Psu Gustavu se je opravičil ter mu vrnil ves denar, Jolando pa je odpustil in nihče je nikoli  več ni videl.
Žal se je še enkrat pokazalo, da je pred močnimi slabič vselej kriv.

Larisa Turnšek, 7. a

MOČNEJŠI VEDNO ZMAGA

Mačka Jolanda, natakarica v prijazni restavraciji na koncu mesta, je svojega gosta psa Gustava hitro in prijazno postregla. Ko je pojedel in tudi že spil kavico, je prosil mačko Jolando za eno kepico čokoladnega sladoleda.
Jolanda se je čez nekaj minut vrnila k psu in se mu opravičila, ker je opici Maksu tri minute nazaj postregla zadnje ostanke čokoladnega sladoleda. Ponudila mu je kakšen drug okus. Gustavu so šle kar kocine pokonci, kar pihalo in puhalo mu je iz ušes, ko je to slišal. Na ves glas se je začel dreti: »Kako prosim? Zame, ki sem stalna stranka, nimate čokoladnega sladoleda? Kaj je z vami narobe? Ne skrbite, poskrbel bom, da boste čez nekaj dni dobili inšpekcijo, potem bomo pa videli, ali vam bo še kdaj zmanjkalo sladoleda zame.«
Jolanda se je začela opravičevati: »Zelo mi je žal, gospod, prosim, oprostite mi, odpuščena bom, če se to izve.«
»Jaz, da vam oprostim? Ja, seveda, kar misli si, mačka hinavska,« je še naprej robantil Gustav.
In res, Gustav je takoj po odhodu iz kavarne poklical svojega brata, ki je bil najboljši in najbolj poznan inšpektor v mestu. Gustavov brat je poskrbel, da je bila mačka Jolanda odpuščena, in da je lastnik kavarne moral mastno plačati Gustavu za ta incident.
Sporočilo te basni je, močnejši vedno zmaga.

Ela Trkaj, 7. a