Pohvale na natečaju Prijaznost ti bo krila dala, vedno reci prosim in hvala so prejeli:

• Sofija Kramer, mentorica Karmen Zupanc,
• Marisa Ester Privošnik, mentorica Karmen Zupanc,
• Lia Redžić, mentorica Karmen Zupanc,
• Julija Rosenstein, mentorica Nataša Božič Safran.

BESEDE, KI BOLIJO, IN BESEDE, KI OSREČUJEJO

Na svetu besed je res veliko.
Nekatere so kot sočni žarki, ki te grejejo toplo.
Nekatere so kot nadležni vetrovi, ki ti ohladijo telo.

Velikokrat začutimo, na žalost, te vetrove,
vendar čutimo tudi sončne žarke in nežne glasove.

Vsakič, ko nekaj lepega nam nekdo zaželi,
slab trenutek in misel stran zbeži.
Ko pa nekdo nekaj grdega reče,
v srce se mi strah oz. nemir zateče.

Na svetu besed je res veliko,
nekatere bolijo, nekatere osrečujejo,
a vse nas povezujejo.

Sofija Kramer, 7. b

BESEDE IMAJO VELIKO MOČ – LAHKO RUŠIJO ALI GRADIJO

Ko rečeš prosim,
vsa vrata se odprejo,
srca ljudi pa toplo zažarijo.

Ko rečeš hvala,
svet se nasmeji,
kot da bi Sonce sijalo le zate in zanj,
ki mu zmoreš to povedati le ti.

Zato ne pozabi,
naj vodi te misel ta:
Prosim in hvala, čarobni besedi sta tega sveta.

TOPLINA BESED

Če rečeš prosim, nič ti ni vzeto,
le srce odpreš in to je sveto.
Če rečeš hvala, se zunaj dan razjasni,
tudi kadar dež zunaj lije vse dni.

Besedi dve, veliko moč imata,
kot sonce in zvezde
imata toplino zlata.

Prijaznost ni šibkost, je tvoja moč,
z njo gre vsak korak lažje skozi dan in noč.

S PRIJATELJI JE VESELO

S prijatelji se smejemo,
po travniku skačemo.
Veselje v srcu gori,
saj skupaj premagamo vse dni.

V gozdu nam ptički pojejo,
listje šumi in mi se smejemo.

Prijateljstvo je zaklad pravi,
vedno te drži pokonci in te brani.

Avtorica vseh treh pesmi je  Marisa Ester Privošnik, 7. b.

POHVALA MI JE DALA  KRILA

Moje misli so kot barvni metulj. Nikoli ne mirujejo, vedno letijo sem in tja. Včasih se počutim, kot da sem drugačna. Imam ADHD, motnjo pozornosti in koncentracije. Vem, da me to ne definira, ampak v šoli je zaradi tega včasih težko.
Na srečo imam ob sebi »mojo« učiteljico slovenščine, ki me razume. Ona je ena redkih, ki zna videti naprej od ocen, naprej od nepopolnosti. Ko govori, poslušam z zanimanjem, ker ima njen glas tisto toplino, zaradi katere začutim, da me sprejema, takšno kot sem.

…

Lia Redžić, 9. b

Opomba uredništva: Liinege zgodbe  nismo objavili v celoti, saj je zgodba romala še na en literarni natečaj. V celoti bomo Liino zgodbo objavili po zaključku drugega natečaja.

PRAVO PRIJATELJSTVO

Pozdravljeni, sem Neža. Stara sem 13 let, obiskujem osnovno šolo v Ljubljani. Imam dve najboljši prijateljici. Moja prva najboljša prijateljica je Nika. Moja druga najboljša prijateljica, je Ana. Nika in Ana in jaz si zaupamo vse skrivnosti. In res sem srečna, da ju imam ob sebi.
Pred tremi dnevi se je zgodilo nekaj strašnega. Ko sta bili Nika in Ana pri meni na obisku, sem jima povedala za svojo skrivnost. No zdaj je čas, da vam povem kako se je vse začelo. Pred enim mesecem sem na TikToku videla fanta, ki je bil približno enakih let kot jaz. Ime mu je bilo Tim. Šla sem na njegov profil in tam videla še več videov, ki jih je objavil. Več videov kot sem pogledala, bolj mi je bil všeč. Hitro sem odprla Snapchat in ga šla iskat. Ko sem v Snapchat vtipkala njegovo ime in priimek- je res bil on. Dodala sem ga in komaj čakala da me sprejme nazaj za njegovo prijateljico. Zvečer sem odprla Snapchat in videla, da me je dodal. Bila sem zelo vesela! Začela sem mu pisati. On mi je odgovarjal nazaj. Vprašala sem ga, kje je doma, kam hodi v šolo, koliko je star in če ima punco. Odgovoril mi je je, da je doma v Ljubljani, da je ravnokar dopolnil 15 let in da je samski. Prosila sem ga za njegovo sliko. A mi je ni hotel poslat, rekel je, da mu moram jaz prva poslati svojo sliko. Seveda sem mu jo poslala, a sem tudi jaz hotela videti njegovo. Ko sem jo poslala in jo je odprl, si jo je shranil. Vprašala sem ga, če mi lahko zdaj on pošlje sliko. Vzelo je kar nekaj časa, da jo je poslal še on.
Čas je  tekel in vsak dan po šoli sem komaj čakala, da pridem domov in odprem najin pogovor. Pogovarjala sva se že kar nekaj tednov. Jaz sem mu že čisto zaupala. Napisala sem mu, če bi se lahko v soboto dobila na šolskem igrišču ob treh. Strinjal se je. Hitro sem poklicala Ano in Niko, če lahko prideta k meni na obisk- to novico sem sedaj res morala deliti z njima, saj sem bila noro srečna. In res sta prišli. Povedala sem jima vse od začetka do konca. Ana mi je rekla, če sem prepričana, da bom šla z neznancem na zmenek. Rekla sem ji, da to ni neznanec, saj se pogovarjava že en mesec. Nato je Nika vprašala, če sem ga sploh kdaj videla v živo. Rekla sem ji, da ne. Ano je zanimalo, če sem povedala mami, da si pišem s fantom, ki ga še nisem videla v živo. Rekla sem ji, da niti slučajno. Nika mi je rekla, da to ni dobra ideja, da mami ne zaupam takšnih stvari. Potem pa je Ana nenadoma rekla, naj ji pokažem sliko Tima. Ko sem ji pokazala njegovo sliko, je telefon v hipu pokazala Niki. Obe sta se strinjali, da fant na sliki ne izgleda kot pravi človek. Ana je predlagala, da sliko pokažemo mami in da ji, ne glede na posledice, razložim ozadje zgodbe, saj bo ona najbolje vedela, kaj je res in kaj ni. Sliko sem pokazala mami in ji povedala vso zgodbo. Rekla mi je, da res ne izgleda kot prava oseba, da je to sliko ustvarila umetna inteligenca. Verjela sem ji, saj je bilo čedalje bolj očitno, da sem nekomu trapasto nasedla.
Predlagala je, da gremo takoj na policijo in naredimo prijavo ter tako zaščitimo še kakšno naivno dekle. Še dobro, da je moj oče policist, saj ko smo prišle na policijsko postajo, je s pomočjo poznanstev in preverjenih tehnik z lahkoto našel tega človeka po omrežnih internetnih povezavah njegovega profila. Ugotovili smo, da je star 35 let in da je na TikToku objavljal videe, ki jih je naredila umetna inteligenca. Tudi policija ga je že spremljala in bila seznanjena z nekaj prijavami. Njegov profil na Snapchatu je bil lažen, on se je predstavljal za čisto drugo osebo. Ko je napočil čas, ko bi se morala z njim dobiti na igrišču, so bili zraven moj oče, moja mama, Nika in Ana ter policijska zaseda. Ko je ta moški prišel na igrišče, ga je tam pričakal moj oče s policisti. Aretirali so ga, saj je že nekaj mesecev zavajal mlade deklice, a mu prej niso prišli na sled.
Ko sem se z očetom in mamo o tem doma pogovorila, sem jima bila zelo hvaležna. Ponovno sta mi poudarila, da naj jima vedno povem, če si pišem s kakšnim neznancem, saj splet res ni več varen, še boljše pa je, da se jim popolnoma izognem.
Zahvalila sem se tudi Niki in Ani, ki sta me pravočasno ustavili in preprečili, da bi naredila neumnost. Izkazali sta se za res dobri in odgovorni prijateljici ter mi odprli oči, ko sem se sama ujela v past socialnih omrežij. Na koncu je Nika še dodala, da je pravo prijateljstvo prav to – da pazimo ena na drugo. 

Julija Rosenstein, 6. b