PREŽIVETJE V NARAVI
Avtor: Tejo Ježovnik Pevnik, šolski novinar

Na Čreti, na nadmorski višini približno 850 metrov, smo od 3. do 5. oktobra preživeli tri nepozabne dni v naravi z nekdanjim vojakom Tonijem Baznikom – Bazom. Bili smo polni pričakovanj, radovednosti in želje po novih izzivih. Že ob prihodu smo začutili, da nas čaka nekaj posebnega – mir, svež gorski zrak in neskončno zelena tišina gozda so nas popolnoma prevzeli.

Prvi dan smo po Bazovih navodilih sami zgradili preprosto prenočišče iz vej, listja in mahu. Sprva se nam je zdelo nemogoče, da bi iz naravnih materialov ustvarili nekaj uporabnega, a z malo potrpljenja, sodelovanja in iznajdljivosti nam je uspelo. Ker je bilo vreme lepo, smo naredili odprto zavetje, da smo ponoči lahko opazovali zvezde in poslušali šumenje gozda. Ležanje pod milim nebom, obkroženo z naravnimi zvoki, je bilo nekaj, kar se v spomin vtisne za vedno. Čeprav smo bili utrujeni, nas je napolnil občutek ponosa in povezanosti z naravo.

Drugi dan nas je presenetil dež, zato smo morali razmišljati drugače. Bazo nas je naučil, kako pomembno se je prilagoditi razmeram in izkoristiti tisto, kar imamo pri roki. Skupaj smo postavili bolj zaprto in trdnejše prenočišče iz ponjav, vrvi in močnih vej. Sodelovanje je bilo ključno – vsak je prispeval svoj del in prav zaradi tega nam je uspelo ustvariti varno zavetje pred mrazom in mokroto. Ob ognju, ki smo ga zakurili brez vžigalic, smo si nekateri kuhali čaj in delili zgodbe – o življenju, pogumu in o tem, kaj pomeni biti resnično povezan s sabo in drugimi.

Tretji dan je minil v duhu učenja, kako zakuriti ogenj. Preizkusili smo se v kurjenju s kresili in se učili osnov preživetja v naravi. Ugotovili smo, kako malo v resnici potrebujemo, da se počutimo dobro – toplo zavetje, nekaj hrane, družbo prijateljev in občutek dosežka.

Ko smo se zadnji dan vračali domov, smo bili sicer utrujeni, a polni vtisov, novih znanj in spoštovanja do narave. Spoznali smo, kako dragoceno je sodelovanje, vztrajnost in preprostost, ki nam jo narava tako velikodušno ponuja. To je bila izkušnja, ki si jo bomo vsi zapomnili za dolgo časa – ne le kot pustolovščino, temveč tudi kot lekcijo o življenju, prijateljstvu in notranji moči.

Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri preživetju, še posebej pa Toniju Bazniku, Janezu Srebotu in Gašperju Webru.