SPREJEM PRVOŠOLCEV NA PODRUŽNICI
Avtorji: Učiteljice in učenci POŠ Andraž

Vsak prvi šolski dan je nekaj posebnega. Tudi tokrat je bilo tako. Še najbolj je bil vznemirljiv za tiste, ki so ponosno zakorakali v prvi razred. Vsi učenci smo jim pripravili prisrčen program, s katerim smo jim sporočili, da jih z veseljem sprejemamo medse, da jim bomo prijazno stali ob strani in jim pomagali. 

Pomembnega dogodka na našem lepem hribčku so se udeležili tudi ravnateljica Bernardka Sopčič, pomočnici ravnateljice Alja Bratuša in Nataša Herodež Kranjec ter župan Jože Kužnik in podžupan Igor Pungartnik.

Gospod Aleksander Gosar je v imenu Ministrstva za obrambo našim najmlajšim izročil slovenske zastavice, ga. ravnateljica in g. župan pa sta prvošolčke razveselila s knjigo in rumenimi ruticami.

Prvošolčki prejmejo od Občine Polzela tudi brezplačno fotografiranje. Vsem smo za vse pozornosti neizmerno hvaležni.

Kaj pa so povedali novi prvošolci?

• »ZJUTRAJ, KO SEM SE ZBUDIL, MI JE BILO VŠEČ, KER SEM VEDEL, DA GREM V 1. RAZRED. ČOKOLADNI JEŽKI SO BILI ZELO DOBRI. ZELO SEM BIL VESEL.« MAKS KUDER

• »MENI JE BILO VŠEČ, KER SO NAM STAREJŠI ŠOLARJI PRIPRAVILI SPREJEM.« KLARA HRIBERNIK

• »PRVI ŠOLSKI DAN MI JE BIL ZELO POMEMBEN, KER SMO SPREJELI PRVOŠOLCE.« SOFIA ZABUKOVNIK

• »KO SO PRVOŠOLCI PRIŠLI, SEM BILA ZELO VESELA, KER SEM JIH HOTELA BOLJE SPOZNATI.« TIA JELEN

• »PONOSNA SEM BILA, KER SEM VODILA PRIREDITEV. UŽIVALA SEM V PESMICI EN MALI SLONČEK, S KATERO SMO SPREJELI PRVOŠOLČKE.« NEŽA ZABUKOVNIK

PRVI ŠOLSKI DAN V PROSTORIH OŠ POLZELA ZA ŠOLE VAJENE UČENCE IN UČENCE, KI SO V ŠOLSKE PROSTORE ZAKORAKALI PRVIČ
Avtorica: Tia Novak, šolska novinarka

Prvošolci na matični šoli

Prvi šolski dan je zelo poseben dan za učence, starše in učitelje.

Zame je bil poln različnih občutkov. Počitnic je bilo konec in čeprav sem se veselila srečanja s prijatelji, sem bila tudi malo nervozna, ker nisem vedela, kaj naj pričakujem. Kot vsako leto smo imeli učenci od 2. do 9. razreda prireditev z nagovorom ravnateljice Bernardke Sopčič. Ta nas je po oddelkih poklicala na oder, nato pa smo z razredničarkami odšli v učilnice. Najbolj so bili seveda vznemirjeni učenci, ki so bili v tem šolskem letu v drugačni sestavi kot v preteklem.

Zame pa je bil to še posebej drugačen, zanimiv dan, saj sem bila del prireditve za naše prvošolce. V njihovih očeh si lahko videl navdušenje in vznemirjenje, ki so ga čutili ob vstopu v šolo. Na prireditvi sem zapela slovensko himno ter pesem Mini in maxi z voditeljico prireditve, sedmošolko Piko Koren. Prvošolce in njihove starše sta nagovorila tudi ravnateljica Bernardka Sopčič in župan Jože Kužnik. Potem ko so bili vsi prvošolci poklicani na oder,  so skupaj z njihovimi razredničarkami odšli v svoje učilnice. Staršem so pomahali v slovo s slovenskimi zastavicami. Prav vse prvošolce pa je na hodniku predmetne stopnje čakalo še posebno presenečenje. Pričakali so jih najstarejši učenci, devetošolci, ki so jih s pripravljenim »špalirjem« pospremili novim dogodivščinam naproti.

Skratka, dan je bil zelo zanimiv in poln čustev. Verjamem, da bo to šolsko leto polno skupnega dela in veselja ter novih izkušenj.

ŠOLA in  DOM UPOKOJENCEV: SKUPNO PRAZNOVANJE
Avtorica: Majda Pur

Na naši šoli že vrsto let negujemo lepo tradicijo – učenci z obiskom doma upokojencev obogatijo praznovanja rojstnih dni starostnikov. Vsak mesec zanje pripravijo kulturni program, voščijo slavljencem in z drobnimi pozornostmi poskrbijo za prijetno praznično vzdušje. Takšna srečanja vedno znova dokazujejo, kako dragoceno je medgeneracijsko povezovanje in kako lahko iskren nasmeh premosti razlike v letih.

Letos pa je bilo nekoliko drugače. Ker so si naši učenci zaslužili, da počitniške dni užijejo do konca, so jih tokrat nadomestili učitelji in ravnateljica. Z veseljem so pripravili praznovanje za julijske in avgustovske slavljence. 

Dogodek je otvoril koncert slovenskih ljudskih in popularnih pesmi, ki je pričaral veselo razpoloženje ter marsikoga spodbudil, da je pripeval ali zaploskal. Slavljenci so bili nato obdarjeni z darilci in cvetjem, za piko na i pa so v domu spekli torto, ki je lepo zaokrožila praznovanje.

Tako učenci kot delavci šole dokazujejo, da šola ni samo prostor znanja, temveč tudi prostor povezanosti, sočutja in srčnosti. Naši starostniki so hvaležni za vsako pesem, pozornost in prijazen pogled, mi pa se ob teh srečanjih znova učimo dragocenih življenjskih lekcij.