POKLONI ČAS
Avtorji: Prostovoljci 1. b z učiteljicama Nušo in Majdo

Prostovoljci smo se odzvali na predlog NIJZ – akcija Pokloni čas, in sicer smo v jedilnici izdelovali knjižna kazala. Ustvarjanje z namenom polepšati dan starejšim mimoidočim je bilo zelo prijetno. Kazala so prvošolci delili med sprehodom. Ugotovili so, da drži slogan tedna otroka – PRIJAZNOST NI LE VLJUDNOST. VEDNO RECI PROSIM IN HVALA. V zahvalo smo dobili tople nasmehe, od nemške turistke smo se naučili, da se hvala lepa po nemško reče vielen Dank, knjižničar Občinske knjižnice Polzela pa nam je v zahvalo za kazalo zaigral na trobento. Z njim smo zapeli pesmici Lisička je prav zvita zver in Mi se imamo radi.

Lepo je podariti svoj čas – prijaznost nič ne stane, a ima neprecenljivo vrednost.

SLEDI ČASA – MLADI VODNIKI MED ZIDOVI NAŠE DEDIŠČINE
Avtorica: Majda Pur

V oddelkih podaljšanih bivanj matične in podružnične šole smo tudi letos sodelovali v projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Naš projekt smo poimenovali Sledi časa – mladi vodniki med zidovi naše dediščine. Učenci so raziskovali stare zgradbe na Polzeli, svoje novo znanje dnevno delili z vrstniki, 8. 10. 2025 pa so v svojo družbo povabili starše, stare starše, bratce in sestrice in jih popeljali po Polzeli. Kar 200 se nas je zbralo pred šolo in se podalo naokrog po različnih poteh. Katere zgradbe so učenci izbrali? Cajhnov kozolec, kjer nas je pričakala ga. Štefka, Muzej traktorjev nam je predstavila ga. Manica, ostale zgradbe pa so predstavili naši mladi vodniki – gostilno Cizej, grad Komenda, park Šenek, cerkev sv. Marjete, občinsko stavbo ter staro pošto. Skupna ugotovitev vseh udeležencev je bila, da smo se vsi naučili nečesa novega, potepanje po Polzeli pa je bilo sproščeno in zabavno.

Učitelji oddelkov podaljšanih bivanj se zahvaljujemo vsem, ki ste sredino popoldne preživeli v naši družbi.

PREŽIVETJE V NARAVI
Avtor: Tejo Ježovnik Pevnik, šolski novinar

Na Čreti, na nadmorski višini približno 850 metrov, smo od 3. do 5. oktobra preživeli tri nepozabne dni v naravi z nekdanjim vojakom Tonijem Baznikom – Bazom. Bili smo polni pričakovanj, radovednosti in želje po novih izzivih. Že ob prihodu smo začutili, da nas čaka nekaj posebnega – mir, svež gorski zrak in neskončno zelena tišina gozda so nas popolnoma prevzeli.

Prvi dan smo po Bazovih navodilih sami zgradili preprosto prenočišče iz vej, listja in mahu. Sprva se nam je zdelo nemogoče, da bi iz naravnih materialov ustvarili nekaj uporabnega, a z malo potrpljenja, sodelovanja in iznajdljivosti nam je uspelo. Ker je bilo vreme lepo, smo naredili odprto zavetje, da smo ponoči lahko opazovali zvezde in poslušali šumenje gozda. Ležanje pod milim nebom, obkroženo z naravnimi zvoki, je bilo nekaj, kar se v spomin vtisne za vedno. Čeprav smo bili utrujeni, nas je napolnil občutek ponosa in povezanosti z naravo.