Daily Archives: 03/12/2025

Pesniki in pisatelji v rap izvedbi

Goja Lajlar, devetošolka,  je, da je lažje “premlela” vse podatke številnih slovenskih pesnikov in pisateljev, zapisala kar svoj rap. Knjižni jezik je z namenom malce potisnjen v ozadje, kot se za rap pesem spodobi.

PESNIKI IN PISATELJI V RAP IZVEDBI

Tone Pavček bil je esejist,
prevaju vse pesmi in ureju jih.
Slovenske sodobne književnosti on je NOVA FACA,
rodil je v Šentjuriju pr Novem mestu se,
potlej šel v Ljubljano k nunam družit se.

Niko Grafenauer, to je ta tip,
meu je SKRIVNOSTI, ŽIVLJENJE v njih.
Biu je un tamali, sedem jih je blo,
ko je bil še mali, starši mu žal umrli so.
Sestra ga učila dve leti je
in že na faksu za otroke pisal je.

Zlo podobna zgodba pr Menartu je.
Ko Janez bil je mali, starše je zgubil,
pisal pesmi v razmerah skromnih je.

V modern ŽEBLJARSKI bil je stil.
Eden izmed od modernistov Oton Župančič je bil.
Bli so kr bogati, mel so trgovino in gostilno.

Nesmrtnosti to čaša je ta,
Anton Aškerc, prava pravljica.
On je bil duhovnik v tistih cajtih, ja.

On je bil župan v Lukovici znan,
rodil se je na gradu.
Ja, to je Janko Kersnik
MAČKOVIH OČET glasnik.

On meu je rad svoj dom.
Napisu je DRAMILO,
dve leti v samostanu bil,
Valentin Vodnik, to je ta kaplan.

Ivan Tavčar, realističn je člouk.
Deset let ljubljanski župan je bil,
VISOŠKA KRONIKA je njegov roman.
S petimi otroki ugledn tip je bil.

Anton Tomaž Linhart model je bil.
Zarad ŽUPANOVE MICKE je oslavel,
bil je dobr učenec, par šol ustanovil.

Zdej znanje o pesnikih in pisatlih maš v glavi.
Si se slučajn vprašu,
kje France Prešeren je bil?
On v Ljubljani fige je delil.

Goja Lajlar, 9. a

Uvodnik k tretji številki

Tretja številka spletnega časopisa Glas mladih predstavlja številne dogodke, ki so se zgodili v mesecu novembru. Preberite, kako prijeten mesec je za nami. Ker pa številka izhaja na zelo pomemben dan, 3. december,  rojstni dan našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, se spodobi, da je tudi malo pesniško obarvana. Naj vas za začetek nagovori Goja Lajlar, devetošolka, ki je, da je lažje “premlela” vse podatke številnih slovenskih pesnikov in pisateljev, zapisala kar svoj rap. Knjižni jezik je z namenom malce potisnjen v ozadje, kot se za rap pesem spodobi.

PESNIKI IN PISATELJI V RAP IZVEDBI

Tone Pavček bil je esejist,
prevaju vse pesmi in ureju jih.
Slovenske sodobne književnosti on je NOVA FACA,
rodil je v Šentjuriju pr Novem mestu se,
potlej šel v Ljubljano k nunam družit se.

Niko Grafenauer, to je ta tip,
meu je SKRIVNOSTI, ŽIVLJENJE v njih.
Biu je un tamali, sedem jih je blo,
ko je bil še mali, starši mu žal umrli so.
Sestra ga učila dve leti je
in že na faksu za otroke pisal je.

Zlo podobna zgodba pr Menartu je.
Ko Janez bil je mali, starše je zgubil,
pisal pesmi v razmerah skromnih je.

V modern ŽEBLJARSKI bil je stil.
Eden izmed od modernistov Oton Župančič je bil.
Bli so kr bogati, mel so trgovino in gostilno.

Nesmrtnosti to čaša je ta,
Anton Aškerc, prava pravljica.
On je bil duhovnik v tistih cajtih, ja.

On je bil župan v Lukovici znan,
rodil se je na gradu.
Ja, to je Janko Kersnik
MAČKOVIH OČET glasnik.

On meu je rad svoj dom.
Napisu je DRAMILO,
dve leti v samostanu bil,
Valentin Vodnik, to je ta kaplan.

Ivan Tavčar, realističn je člouk.
Deset let ljubljanski župan je bil,
VISOŠKA KRONIKA je njegov roman.
S petimi otroki ugledn tip je bil.

Anton Tomaž Linhart model je bil.
Zarad ŽUPANOVE MICKE je oslavel,
bil je dobr učenec, par šol ustanovil.

Zdej znanje o pesnikih in pisatlih maš v glavi.
Si se slučajn vprašu,
kje France Prešeren je bil?
On v Ljubljani fige je delil.

Goja Lajlar, 9. a

Prepričana sem, da bi Goja več kot odlično spravila v verze tudi vse naslednje informacije. Morda kdaj drugič.

Novembrska številka šolskega časopisa za začetek prinaša še nekaj oktobrskih novic, npr. o požarni varnosti v vrtcu in dnevu z gasilci na POŠ. V nadaljevanju poročamo o uspešni zbiralni akciji e-odpadkov, zanimivem matematično in fizikalno obarvanem tehniškem dnevu, pouku v gozdu, planinskem pohodu ter seveda tradicionalnem slovenskem zajtrku in prijetnem medgeneracijskem druženju. Pomembno mesto namenjamo tehniškemu dnevu, na katerem so učenci in učenke ustvarjali izdelke za dobrodelni bazar, ter seveda prispevku o zares lepem dobrodelnem koncertu z dobrodelnim bazarjem.
Zaključujemo z zaključno prireditvijo Časorisova faca leta, na kateri sta imeli pomembno vlogo kar dve naši nekdanji učenki – Marija Plaskan Hodnik, Časorisova faca meseca februarja, in Nuša Bohak, tokrat v vlogi novinarke, ki je z vprašanji “namučila” vse prisotne face. 

Razlogov za branje tretje oz. novembrske številke šolskega časopisa Glas mladih je torej veliko. Seveda pa nikar ne pozabite na spletni album, ki vabi z bogatim naborom fotografij. 

Naj bo december, ki je pred nami, poln drobnih presenečenj, ki bodo dišali po praznikih. O njih bomo seveda z veseljem pisali v decembrski številki. 

Karmen Zupanc, urednica

Časorisova faca leta

FACE LETA 2025
Avtorica: Mojca Cestnik

Marija Plaskan Hodnik in Nuša Bohak

Poznaš Časoris? Bereš članke v Časorisu? Če si odgovoril z DA, potem veš, da Časoris vsak mesec izmed navdihujočih mladostnikov izbere faco meseca. Decembra vse face meseca povabijo na posebno prireditev, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednice republike, in jim podelijo priznanja za faco leta.

V Časorisu lahko preberete kratke predstavitve vseh fac leta 2025.

Februarja 2025 je bila za faco meseca izbrana takratna devetošolka Marija Plaskan Hodnik. Navdušila je s svojo ustvarjalnostjo – pisanjem pesmi, igranjem na orgle, peko tort, sodelovanjem v zboru. 1. decembra so vse face meseca in njihove mentorje, starše, prijatelje povabili v Narodno galerijo v Ljubljano. Marijo sva tam spremljali Mojca Cestnik in Karmen Zupanc. Vse face je z navihanim besedilom predstavil pisatelj Primož Suhodolčan, pevec Rok Terkaj – Trkaj pa jim je zarepal navdihujočo pesem. Zaželel jim je, naj vztrajajo na svoji poti, in ustvarjajo lepši, prijaznejši svet. Face leta pa je intervjuvala naša nekdanja učenka Nuša Bohak. Tudi ona je bila leta 2021 faca leta.

Marija nam je povedala, da je navdušena nad prireditvijo, da je vesela, da je v takšni družbi, in da mladim želi, da s svojim delom, ustvarjalnostjo in idejami tudi oni postanejo nove face … katerega koli leta že. Da bodo skupaj ustvarjali svet, v katerem bo prijetno živeti.

Marija Plaskan Hodnik, Časorisova faca meseca februarja, in dr. Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica Časorisa

 

Dobrodelni koncert in dobrodelni bazar

DOBROTA NAM DA KRILA
Avtorici: Mojca Cestnik in Karmen Zupanc

Na OŠ Polzela smo 28. decembra pripravili že tradicionalni dobrodelni koncert, ki smo ga naslovili Dobrota nam da krila.

Posvetili smo ga predvsem ljudski umetnosti različnih narodov, ki govori o dobroti in miru. Povsod po svetu si mladi želijo mir, varnost in svetel pogled v prihodnost. A vedo, da to ni samoumevno, zato so s prireditvijo širili dobro voljo in vrednoti miru in dobrote. Prvič  so svoje glasove z mladinskim pevskim zborom združile tudi učiteljice, učitelji ter vzgojiteljice ter prireditev odprli s skupno pevsko točko. Mladi so s svojimi mentorji v raznolik program prepletli pevske točke, povezane s plesom, likovno in filmsko umetnostjo ter dramatizacijo. S programom, ki je prikazal raznolikost umetnosti sveta, so pokazali, da smo v petju, plesu, ustvarjanju eno – enotni in povezani. Z umetnostjo so nam pokazali, da imamo resda en planet, a zelo raznolik in bogat svet. Na prireditvi so sodelovali tudi malčki iz vrtca – s plesom so prikazali štiri celine, povezane v en svet. Pevski zbori vseh starosti – od vrtca so učiteljev – so zapeli ne le slovenske, ampak tudi azijsko, afriško, južnoameriško pesem – in navdušili. Režiserja koncerta sta bila Mojca Cestnik in Mitja Vaupotič.

Fotografije dobrodelnega koncerta in bazarja si lahko ogledate v spletnem albumu.