Daily Archives: 15/11/2026

Začudeni kralj Matjaž

Sedmošolki Isabelo Škoflek in Niko Strojanšek Marovt je navdušila pripovedka z naslovom Kralj Matjaž. Odločili sta se, da kralja Matjaža pripeljeta v sodobnost. V branje ponujamo njuni zgodbi. Isabela in Nika sta ustvarjali pod menstorstvom Mojce Cestnik.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kralj_Matja%C5%BE

ZAČUDENI KRALJ MATJAŽ
Avtorica: Isabela Škoflek, 7. c

Bila sem na sprehodu, ko sem nenadoma zagledala skrivnosten vhod v jamo, ki je bila pod  Peco. V njo sem vstopila zelo radovedna in se spraševala, kam je izginil zvok narave.         
Podala sem se globlje v  jamo in prižgala svetilko. Prestrašeni netopirji so leteli okoli moje glave. Začela sem bežati in nehote zatavala globlje. Pod mojimi nogami je bila globoka luknja, v katero sem skoraj padla, če me ne bi zagrabila velika, močna roka. Zagledala sem nekega velikega gospoda z zelo dolgo brado. Gledala sem ga prestrašeno, začudeno in mu rekla: »Kaj, zakaj, kaj tu delaš?« »Tu je moj dom,« mi je mirno odgovoril. »Stopiva tjale,« in pokazal bog ve kam v temo, kjer se ni nič videlo. Stopila sva v drugo nadstropje, kjer so s stropa visele  kamene strele. Jaz sem opazovala z navdušenjem, on pa mi je odvrnil: »Kaj, a to prvič vidiš?«  »Kje naj bi jaz to videla, če tega zunaj ni?« sem mu odgovorila. »Dolgo že nisem bil zunaj.«  »Zakaj pa sploh si v jami?« »Jama mi je ponudila zavetje.« »Pred čim pa?« »Pred mojimi  sovražniki.« »Zakaj, pred kakšnimi sovražniki?« »Bili so zelo ljubosumni, ker sem bil tako   bogat.« »Kako dolgo pa si že v tej jami?«  »Ko mi je brada zrastla devetkrat okoli mize, sem se zbudil in zdaj sem lačen.« »Povabim te na sladoled.« »Kaj pa je to, sladojed?« Nasmehnila sem se mu in mu rekla: »Ni sladojed, ampak sladoled. Zaupaj mi, všeč ti bo.«

Odšla sva iz jame, kjer naju je oblila sončna svetloba. Začudeno je poslušal ptičje petje in stal na soncu, dokler ni zazvonil moj telefon. Gospod je stekel nazaj v jamo. Rekla sem mu: »Ne boj se, pridi nazaj.« Sama pa sem segla po telefonu. Stekla sem za njim in ugotovila, da sploh ne vem njegovega imena. »Ustavi se, počakaj!« sem zaklicala, »Kako ti je sploh ime?« »Jaz sem kralj Matjaž.« »Me veseli, jaz sem Isabela. Zdaj greva pa na sladoled.« »Prav,« mi je mirno odgovoril.
Prišla sva iz jame, kjer sem mu rekla: »Ne boj se, tvojih sovražnikov ni več in zdaj je vse drugače.« Vlekla sem ga po gozdni poti, da je začudeno strmel v okolico, kjer je videl nove avte, električna kolesa, električne skiroje … Prišla sva v sladoledni vrt, kjer je vse dišalo, tudi njemu je vse dišalo. Izbrala sem mu okus čokolade. Sladoled sem plačala jaz. Navdušeno je cmokal, ko je jedel svoj veliki sladoled.  
»Dovolj bo za danes, greva nazaj v jamo, saj sem že izčrpan.« Pospremila sem ga v jamo, kjer je sedel za svojo mizo in globoko zasmrčal. Mene je prebudil alarm, da sem prestrašeno skočila in padla s postelje, kjer sem videla ogromno zlatnikov. Vedela sem, da niso bile samo sanje.

 

ZAČUDENI KRALJ MATJAŽ
Avtorica: Nika Strojanšek Marovt, 7. c

Bila sem v učilnici slovenščine, brali smo besedilo o kralju Matjažu. Končno sem bila na  vrsti za branje, ko je šolski zvonec zazvonil in ure je bilo konec. Besedilo o kralju Matjažu mi je bilo tako všeč, da sem naslednji dan odšla pogledat votlino. In prav jaz sem  imela to srečo, da sem naletela na kralja Matjaža.

Kralj Matjaž je najprej zagledal mene, kako ližem vaniljev sladoled. Zelo čudno me je pogledal in vprašal: »Kaj je ta rumenkasta tekočina?« Njegovo pozornost so hitro preusmerili električni avtomobili, za katere je on mislil, da so njegovi sovražniki. Jaz sem se tako smejala, da mi je sladoled padel po tleh. Kralj Matjaž je nekaj sekund opazoval tisto packo, potem pa je oči vrgel name, ki sem žalostno gledala svoj prazen kornet. Kralj Matjaž se je odločil, da mi kupi nov sladoled. Odpeljala sem ga v Sladoledni vrt. Tam je sladoledarju rekel: »Dve kepici čokoladnega sladoleda.« Kralj Matjaž je sladoled hotel kupiti z zlatniki. Sladoledar se je tako smejal, da mu je čokoladni sladoled padel po tleh. Kupila sem si nov sladoled in medtem ko sem uživala v sladoledu in brala revijo o odbojki, se je okoli naju začela zbirati množica ljudi. Še preden so lahko naredili eno sliko, sva že pobegnila skozi zadnja vrata.

Tekla sva nazaj do votline in se v votlini usedla za mizo. Tam sem ga naučila igrati remi, a me ni premagal. Odpeljala sem ga v trgovino, da si kupi nova oblačila. Kupil si je majico, hlače in jopico, če bi mu bilo mrzlo. Jaz pa sem medtem opazovala njegovo zelo zelo dolgo brado. Kralja Matjaža sem odvlekla k frizerju in frizerju plačala dvojno, da mu pobrije brado. Kralj Matjaž se je brez brade počutil kot pes brez dlake.    

Kmalu za tem sva odšla nazaj k votlini. Tam sem se poslovila, mu podarila karte za remi in odšla domov. Sedaj mora kralj Matjaž tako dolgo igrati remi, dokler ne zmaga. Ko zmaga, se bo vrnil in se pomeril z mano.  

 

 

 

Drugošolci in pouk v gozdu

POUK V NARAVI
Zapisala in uredila: Nataša Štor

V četrtek, 5. 11. 2026, smo imeli drugošolci pouk v gozdu. Po malici smo se odpravili v Šenek. Tam smo se razdelili v štiri skupine. Učenci in učiteljice smo pri pouku v gozdu zelo uživali. Želimo si še več takšnih dni.

ŠLI SMO V GOZD. KO SMO PRIŠLI V GOZD, SMO SE POSTAVILI V KROG IN SE RAZDELILI V SKUPINE. IMELI SMO ŠTIRI SKUPINE. PRI ENI SKUPINI SMO SE IGRALI NA IGRALIH. PRI DRUGI SKUPINI SMO OPAZOVALI JESENSKE PLODOVE. PRI TRETJI SKUPINI SMO OPAZOVALI RAZLIČNE DREVESNE LISTE. PRI ČETRTI SKUPINI SMO SE NAUČILI NOVO PESMICO. NAJBOLJ VŠEČ MI JE BIL ŠPORT IN GLASBA. V GOZDU MI JE BILO ZELO VŠEČ. NEJRA TURATOVIĆ

DANES SMO IMELI POUK V GOZDU. TAM SMO IMELI ŠTIRI SKUPINE. UČILI SMO SE O JESENI IN ISKALI LISTJE TER DELALI V ZVEZKE. NAJBOLJ ZABAVNO MI JE BILO PRI ŠPORTU. IGRALI SMO SE RAJALNE IGRE IN ČRNEGA MOŽA. NAUČILI SMO SE NOVO PESMICO BOTRA JESEN. NA KONCU SMO VSI SKUPAJ ZAPELI PESMICO. BRIN BOSILJ ŠPOLJAR

DANES SMO IMELI POUK V ŠENEKU. VŠEČ MI JE BILO, KO SMO PELI. VIDELA SEM RAZLIČNE VRSTE LISTOV. ISKALI SMO PLODOVE TER PISALI IN RISALI V ZVEZKE. ŠLI SMO NA IGRALA, SE LOVILI IN ZABAVALI. POUK V GOZDU JE BIL ČUDOVIT. IMELA SEM SE LEPO. GLORIA VARGA