Načrt prireditev in aktivnosti
Šolski rokovnik
Ostale povezave
Zasvojenost s spletom in varna raba interneta
(07.06.2010)
Vsaka zasvojenost je nedvomno problematična tako za posameznika, ki je zasvojen, kakor tudi za družbo v kateri biva zasvojeni. Zasvojenosti v bistvu ni težko identificirati, saj gre običajno za ponavljajoče vzorce navad, pa naj gre za zasvojenost z alkoholom, drogami, spletom ali katerokoli drugo zasvojenost. Kadar se ta ponavljajoči vzorec tako vkorenini v življenje posameznika, da ta postane njegovo bistveno središče dogajanja, imamo velik družbeni problem. Kot vsi zasvojenci, se tudi internetni zasvojenci začno odmikati od realnosti, negativne posledice takega življenja pa le še krepijo destruktiven značaj posameznika. Odgovor na to, zakaj pride do odvisnosti, je sicer težje najti. Številni psihologi in ostali strokovnjaki se že leta ukvarjajo tudi s pojasnjevanjem vzrokov, zakaj do zasvojenosti pride, vseeno pa enotnega odgovora ni in ga verjetno tudi nikoli ne bo. Stvari je potrebno obravnavati za vsakega posameznika ločeno. Lažje podamo odgovor, kako pomagati, ko želimo pomagati zasvojenim. Iz začaranega kroga se običajno prebijejo s pomočjo tistih, kjer so njihovi medsebojni odnosi na visoki ravni in so te osebe za zasvojene tudi ključne v življenju.
vir: www.rtvslo.siKaj pa pravijo svetovne študije?
Britanski strokovnjaki so med mladimi izvedli študijo o uporabi tehnologij in ugotovili, da zmanjšujejo koncentracijo, spodbujajo plagiatstvo in jih motijo med učenjem. Raziskava, ki so jo izvedli med 267 učenci in dijaki, starimi od 11 do 18 let, je pokazala, da se kar 63 odstotkov vprašanih počuti zasvojene s spletom, 53 odstotkov vprašanih pa čuti, da so zasvojeni s svojimi prenosnimi telefoni. Te podatke so raziskovalci ugotovili s pisnim vprašalnikom, v katerem so osnovno in srednješolce med drugim spraševali, kdaj so začeli uporabljati računalnik in prenosni telefon, koliko časa na dan ju uporabljajo ipd. Na spletu tudi več kot šest ur na dan. Izsledki so po mnenju analitikov skrb vzbujajoči – 62 odstotkov vprašanih je splet prvič odprlo pred svojim osmim letom, 58 odstotkov pa jih je med osmim in desetim letom začelo redno uporabljati prenosni telefon. Več kot polovica mladih na dan na telefonu “visi” najmanj pol ure, 17 odstotkov pa telefonira kar po tri ure in več na dan.
Samo ena petina vprašanih telefon izključi med poukom (kar je sicer v Veliki Britaniji zahtevano), zaradi česar imajo hude težave s koncentracijo med poukom, pa tudi doma, ko poskušajo ponavljati snov, pisati naloge ipd. in telefon ves čas zvoni. Le malo več kot tretjina učencev na spletu preživi eno do dve uri na dan, kar 17 odstotkov pa jih za računalnikom preživi več kot šest ur.
Vir:
vir: www2.arnes.siLansko leto sta naša učenca, Luka Deberšek in Samo Železnik, izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Zasvojenost s pletom in spletnimi igrami. V nadaljevanju podajam zaključke iz raziskovalne naloge, po želji pa si jo lahko preberete na tej povezavi.
»Zasvojenost s spletom in spletnimi igrami smo ugotavljali na povsem specifičen način – primeren našemu znanju, s tem da smo pri delu uporabili tudi obstoječ program za podporo pri odločanju. Ključnega pomena pri našem raziskovalnem delu je bila dobra opredelitev kriterijev, ki so vplivali na naš odločitveni model. Kot mladi raziskovalci smo te kriterije podali s povsem svojega vidika. Ali smo katere bistvene prezrli ali ne, in koliko bi to lahko vplivalo na nadaljnji potek raziskave, pa bodo lahko ocenili strokovnjaki s področja, ki proučuje spletno zasvojenost. Čeprav smo pričakovali, da bomo po našem modelu dobili rezultate, ki bodo kazali na konkretno zasvojenost vsaj pri populaciji od 15 let navzgor, temu ni bilo tako. Dejansko pa, če se globlje zamislimo, morda v naši družbi le še ni tako vidnih znakov spletne zasvojenosti med mladimi kot je to v razvitejših, zahodnih državah. Verjetno gre vzroke iskati predvsem v tehniki dostopov do spleta, ki je na zahodu dosegala velike hitrosti že pred leti, pri nas pa smo se takrat ukvarjali šele s hitrostmi na nivoju klicnega dostopa. Tako so tudi vsebine, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko spletno hitrost, postale res dostopne še ne tako dolgo nazaj. Seveda je v nenehnem razvoju tudi ogromno aplikacij, ki prav kličejo s svojimi zanimivimi čari k uporabi, kar nedvomno tudi igra ključno vlogo pri odvisnosti od spleta. Menimo torej, da v naši družbi situacija generalno gledano še ni tako zaskrbljujoča, bi pa znalo do nje priti, če družba ne bo uporabila ustreznih prijemov za zajezitev tega problema. Ključno vlogo bo morala odigrati pri vzgoji in tehnoloških rešitvah, kako filtrirati iz vsakdanje uporabe neželene vsebine – sploh tiste, ki izrazito zasvajajo.«
Koristna spletna stran za mlade o varni rabi interneta, katere obisk toplo priporočam, je:
foto vir (link naslovnica): www.corriereuniv.it