.
DIETNA PREHRANA
Šola organizira dietno prehrano v okviru svojih zmožnosti ter finančnih sredstev, ki jih predpisuje Zakon o šolski prehrani.
Dietno prehrano lahko uveljavljajo starši učencev na podlagi:
- dogovora z organizatorjem šolske prehrane,
- s potrdilom zdravnika specialista in s strani stroke predpisanih navodil oziroma jedilnika.
Vsako šolsko leto je potrebno pred pričetkom novega šolskega leta predložiti veljavno zdravniško potrdilo o medicinsko indicirani dieti. Izjema so otroci, ki imajo trajna potrdila.
PRIPOROČILA ZA MEDICINSKO INDICIRANE DIETE
V zadnjem času zaznavamo problem vse večjega števila otrok z različnimi dietami, ki niso medicinsko utemeljene. To ima lahko škodljive učinke za otroke, predstavlja pa tudi veliko in nepotrebno breme za vzgojno-izobraževalne zavode.
Vzgojno-izobraževalni zavodi niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so npr. diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija itn.), določanja specifičnih IgG, verskih in drugih osebnih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter diet, kot npr. »dieta brez konzervansov« in podobno. Medicinsko indicirana dieta mora biti opredeljena v skladu s katalogom diet, kot ga opredeljujeta Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Klinika za pediatrijo UKC Maribor.
Medicinsko indicirano dieto za otroka predpiše specialist pediater, usmerjen v področje na sekundarni ali terciarni ravni, v skladu z veljavno medicinsko doktrino, npr.:
- alergija na hrano – pediater, usmerjen v alergologijo in/ali pediater, usmerjen
v gastroenterologijo, - celiakija, neceliakalna preobčutljivost na gluten (pšenico), druge prehranske
intolerance (npr. fruktozna intoleranca) – pediater, usmerjen v gastroenterologijo, - dieta pri metabolnih motnjah – pediater, usmerjen v endokrinologijo,
- dieta pri kroničnih boleznih – specialist pediater, usmerjen v zdravljenje
posameznih kroničnih bolezni.
Pri enostavnih stanjih (npr. laktozna intoleranca) lahko dieto predpiše tudi izbrani zdravnik na primarni ravni (ki naj bi bil specialist pediater ali specialist šolske medicine). Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka (poenoten obrazec za potrebe vzgojno- izobraževalnih zavodov) izda specialist pediater z dodatnim znanjem iz ustreznega področja ali izbrani zdravnik (ki naj bi bil specialist pediater ali specialist šolske medicine) na podlagi izvida specialista pediatra, usmerjenega v področje, če je to potrebno. Izbrani zdravnik na podlagi anamneze in klinične slike izda začasno potrdilo o dieti, ki velja največ 6 mesecev oz. do pregleda pri specialistu pediatru z dodatnimi znanji z ustreznega področja na sekundarni ali terciarni ravni. Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka prejmejo starši ali skrbniki in ga predložijo vzgojno-izobraževalnemu zavodu ob ugotovljeni bolezni in vsakokratni spremembi ali prenehanju diete.
Potrdilo lahko velja:
- trajno (npr. pri boleznih, kot je celiakija) – potrdila ni treba obnavljati,
- začasno (npr. pri alergiji na kravje mleko ali jajce) – potrdilo je treba obnavljati vsaj enkrat letno,
- o pregleda pri specialistu z dodatnimi znanji iz ustreznega področja – potrdilo velja največ 6 mesecev.
Pisna navodila za medicinsko indicirano dieto pripravljajo klinični dietetiki in specialisti pediatri, usmerjeni v področje (npr. alergologijo, gastroenterologijo, endokrinologijo). Izdajo jih ob obravnavi otroka otrokovim staršem ali skrbnikom. Redno posodobljena pisna navodila za dieto so na voljo tudi v obstoječih medicinskih računalniških sistemih zdravstvenih ustanov. Navodila za najpogostejše diete pri otrocih so na voljo strokovni javnosti na spletnem portalu »Šolski lonec« (http://solskilonec.si), ki jih prav tako redno posodabljajo.
Medicinsko indicirano dieto se predpiše v skladu z veljavnimi strokovnimi priporočili. Če otrok potrebuje multidisciplinarno obravnavo specialistov pediatrov, usmerjenih v različna področja, ter kliničnih dietetikov, le-ti med seboj sodelujejo. Specialist pediater z dodatnimi znanji predpiše dieto, vezano na svoje področje (npr. alergija – alergolog, celiakija – gastroenterolog). Navodila za dieto otroka z alergijo na hrano podajo specialisti pediatri z dodatnimi znanji iz alergologije v sodelovanju s kliničnim dietetikom. Priporočeno je, da so člani Delovne skupine pediatrov alergologov, Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo Združenja za pediatrijo SZD. Ob sumu na alergijski vzrok bolezni prebavil otroka obravnava specialist pediater z dodatnim znanjem iz gastroenterologije, če je treba, v sodelovanju s specialistom pediatrom z dodatnim znanjem iz alergologije in kliničnim dietetikom.
Strokovni sodelavci (organizatorji prehrane) in kuharsko osebje v vzgojno-izobraževalnih zavodih potrebujejo ustrezna znanja za varno pripravo diet.
Zaželeno je, da so organizatorji prehrane univerzitetni diplomirani živilski tehnologi, magistri živilstva ali magistri prehrane. Klinični dietetiki in specialisti pediatri, ki sodelujejo pri vzpostavljanju diete otroka in izdaji potrdila, se trudijo povezovati z organizatorji prehrane ter kuharji v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Pri strokovnem svetovanju vzgojno-izobraževalnim zavodom ter usposabljanju organizatorjev prehrane in kuharjev v vzgojno-izobraževalnih zavodih sodelujejo člani Združenja za pediatrijo SZD (Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano, Sekcije za primarno pediatrijo idr.) ter NIJZ. Zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki skrbijo za otroke z medicinsko indicirano dieto, se dodatno usposabljajo iz vsebin varnega izvajanja diet. Usposabljanje vključuje teoretične in praktične vidike.
V okviru strokovnega spremljanja organizirane prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pridobiva NIJZ informacije o izvajanju medicinsko predpisanih diet in jih posreduje tudi Združenju za pediatrijo SZD.
Če medicinsko indicirana dieta ni več potrebna, specialist pediater ali specialist šolske medicine izda obrazec “Potrdilo o ukinitvi medicinsko indicirane diete za otroka”. Tega, prosimo, pravočasno predložite na vpogled organizatorici prehrane na šoli.
OPOMBA:
Priporočila za medicinsko indicirane diete so bila obravnavana in sprejeta na sestanku Združenja za pediatrijo SZD 2. 2. 2018 ter na sestanku članov Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo SZD 7. 6. 2018 v Ljubljani.
Dokument so pripravili: Tadej Avčin, Evgen Benedik, Vojko Berce, Andreja Borinc Beden, Jernej Dolinšek, Tina Kamhi Trop, Anja Koren Jeverica, Nataša Marčun Varda, Rok Orel, Tomaž Poredoš, Andreja Širca Čampa, Darja Urlep Žužej, Tina Vesel Tajnšek in Špela Žnidaršič Reljič v sodelovanju s člani Sekcije za pediatrično pulmologijo, alergologijo in klinično imunologijo, Sekcije za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano in Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva.
ŠOLSKA SHEMA – ŠSH
Šolska shema (v nadaljevanju: ŠSH) je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Namen tega ukrepa je povečati porabo uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih. Slednja namreč povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa (sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rak, osteoporoza itd).
Evropska komisija je po obsežni študiji ugotovila, da je ŠSH eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja. V ta namen je Evropska unija Državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov učencem. Financira tudi Republika Slovenija.
Naša šola v tem projektu sodeluje že od leta 2010. Učencem želimo čim večkrat ponuditi sadje in zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke ter jih tudi na ta način seznanjati o pomenu sadja, zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov za zdravje. Naša želja je, da se čim bolj povežemo z lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave ter z lokalnimi mlekarnami.
Na voljo je spletna stran o Shemi šolskega sadja http://www.shemasolskegasadja.si. Namenjena je obveščanju javnosti o EU Shemi šolskega sadja. Uporabna je za šole, otroke, starše ter dobavitelje sadja in zelenjave ter lokalne mlekarne.
Za tiste starše, učence in učitelje, ki bi o zdravi prehrani radi vedeli kaj več, je Evropska komisija pripravila spletno stran http://ec.europa.eu/agriculture/tasty-bunch , na kateri na zanimiv način ponuja mnogo informacij o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja nasploh (kvizi, lov za skritim zakladom, stripi, nasveti za starše …). Spletna stran je tudi v slovenščini.
Sadje in zelenjava spadata med nepogrešljivi del uravnotežene prehrane, ki imata biološko zelo visoko vrednost. Bogata sta z vlakninami, vitamini, minerali, antioksidanti in številnimi drugimi rastlinskimi snovmi. Obdobji otroštva in mladostništva sta zaznamovani s hitro rastjo organizma in umskim razvojem, zato se v telesu pojavlja večja potreba po vitaminih in mineralih, zato je pogosta in zadostna količina uživanja sadja in zelenjave še posebej potrebna. V skupini otrok in mladostnikov razpoložljivi rezultati raziskav kažejo, da omenjeni skupini uživata manj zelenjave, kot je priporočeno, medtem ko je uživanje sadja bolj priljubljeno. S starostjo uživanje zelenjave upada, dekleta je uživajo več kot fantje (Jeriček Klanšček in drugi, 2012).
Učenci se v šoli lahko na nevsiljiv način spoznavajo z različnimi vrstami zelenjave. Možnosti za delo v šoli so raznolike: otroci lahko ustvarijo okenski vrt v lončkih oz. pravi zelenjavni vrt na eko vrtu šole, izvedejo naravoslovni dan na temo zelenjavnih jedi ali dneve zelenjavnih jedi. Vključujejo se lahko v proces priprave zelenjavnih jedi.
Učenci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki so za njih privlačne, npr. sadno-zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano surovo zelenjavo, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene med otroki – npr. zelenjava v sendviču, zelenjavna nabodala ipd. Vse to bomo vključevali v šolsko prehrano. V šolsko delo bomo vključevali principe učenja z opazovanjem in aktivnega učenja (praktična opravila, kjer lahko sodelujejo otroci, npr. urejanje šolskega vrta, priprava hrane), na kreativne načine.
Delo s starši je ključnega pomena, saj se prehranske navade v največji meri oblikujejo znotraj družine.
DAN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
Dan slovenske hrane obeležujemo tretji petek v novembru. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Zato se v ospredje postavlja naročanje hrane v javnih zavodih iz lokalnega okolja. V okviru dneva slovenske hrane Takrat bomo v šoli pripravili tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka.
Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajamo z namenom, da bi izboljšali zavedanje o pomenu uživanja jutranjega obroka, o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo ter v okviru sistema javnega naročanja spodbudili aktivnosti zagotavljanja hrane, pridelane v lokalnem okolju. Javnosti predstavljamo pomen kmetijstva in čebelarstva ter spodbujamo k pravilni in zdravi prehrani. Ozaveščamo o pomenu živilsko-predelovalne industrije. Obeleževanje dneva slovenske hrane ter izvedba tradicionalnega slovenskega zajtrka se nam zdi pomembno, saj se zavedamo pomena zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka ter vseh prednosti uživanja lokalne hrane.