Petek, 23. januar 2015
Zadnji dan šole v naravi se je začel, za nas nekoliko drugače od prejšnjih. Pred odhodom na smučišče smo pospravili sobe. Potem pa smo, veselo, še zadnjič, oddrveli na bele strmine našega prelepega Pohorja. Po dveurnem smučanju smo se zadovoljni vrnili nazaj v Lukov dom. Po kosilu so podelili nagrade za najboljše tekmovalce. Sledilo je pospravljanje prtljage na avtobus. Nekateri z nasmeškom, drugi ne, smo zapustili Kope.
Polni lepih vtisov in doživetij smo se srečno vrnili domov, na Polzelo, kjer so nas že čakali starši. Tako učencem kot učiteljem bo šola v naravi na Kopah ostala v lepem spominu.
Trikrat hura za smučarje: HURA, HURA, HURA !!!
20150123_135423
20150123_135814
20150123_135537
20150122_153603
20150122_152229
20150122_151129
20150122_164122
20150121_144611
20150121_154759
20150121_145044
20150121_194812
20150120_153129
20150120_143303
20150119_144620
20150119_144634
20150119_145900
20150119_145919
Kope
Četrtek, 22. januar 2015
Komaj smo se prebudili, že smo imeli jutranjo telovadbo, saj tako smo mislili vsi. A izkazalo se je drugače. Telovadbe ni bilo, vreme nam je pokvarilo načrte. Večina nas je zato dlje spala, a nekateri so vseeno vstali zgodaj. Ob 8. uri nas je pričakal zajtrk, po zajtrku pa smo navdušeno stekli po pancerje in smuči. »Ali lahko grem, ali lahko grem?« smo na smučišču spraševali učitelja ali učiteljico. »Ja, kar pojdi!« je bil večinoma odgovor. A to se ni dogajalo le danes, to se je dogajalo ves teden. Tudi na sedežnico smo sedli večkrat na dan, tako kot prejšnje dni. Vsak dan je bil poln znanja, takega ali drugačnega. Tudi ta dan smo se naučili nekaj novega. Po smučanju smo odhiteli na kosilo. In to ne brez razloga, kajti kosilo je bilo odlično. Po kosilu smo se z utrujenimi nogami sesedli na postelje in počivali skoraj celo uro. A počitek se je skoraj prehitro končal, kajti kmalu smo se, kot vse druge dni, odpravili na smučišče. Usedli smo se na sedežnico, ta pa nas je odpeljala na vrh hriba. Ko smo se spuščali, smo srečali družino, ki je vlekla sani po smučišču, a poznali so pravila in so jih vlekli ob robu. Nato pa sta nas g. Matej in ga. Monika prijetno presenetila. Imeli smo tekmo. Mi smo tekmovali, ga. Lotti pa je na cilju merila čas. Upam, da sem se odrezala čim bolje in bom dobila vsaj eno medaljo. JUHU, spet tortice za malico, smo si mislili skoraj vsi, ko je kuharica prinesla pladenj s slaščicami. Po malici smo zopet počivali. Po počitku pa je nastopil za nekatere najslabši del dneva (pouk). Reševali smo učne liste za angleščino. A še pred poukom so se fantje norčevali iz nas in so nas klicali pod skrito številko. Po pouku je bila za vse odlična večerja (pica). Nato pa je smo pisali dnevnik. Komaj čakam, da odidem iz sobe, kjer pišemo dnevnike, saj bo to pomenilo, da se bliža zaključna zabava. Zabavi sledi spanje, ko se bode naše noge pripravile na jutrišnje smučanje. Preživela sem čudovit teden, ki je bil še lepši s pomočjo prijateljic, ge. Lotti, ge. Monike in g. Mateja, pa tudi s pomočjo ge. Kristine, ki nas je, žal, zapustila že v prvih dneh. V tem tednu sem preživela veliko vzponov in padcev (tudi dobesednih). Poleg tega pa je bil teden poln solza kot tudi smeha.
Maša Medvešek
Sreda, 21. januar 2015
Danes ima moja sestra Neža god. Vse najboljše! Zjutraj smo se zbudili in šli na telovadbo. Pospravili smo sobe ter odšli na zajtrk. Bil je dober. Potem smo se odpravili na smučanje. Vozili smo se po progi s sedežnico. Bilo je zelo fajn. Utrujeni smo se odpravili na kosilo. Po počitku smo se zopet odpravili smučat. Še bolj utrujeni smo se odpravili na malico. Bila je dobra. Poslušali smo predavanje gozdarja o značilnostih Pohorja. Nato je sledila večerja ter druženje z raznimi igrami. Zdaj pa pišem dnevnik. Čaka nas samo še spanje.
Zala Trbežnik
Učiteljice so nas zbudile ob 7.00. Nato smo se oblekli in odšli na jutranjo telovadbo ter zajtrk, ki je bil zelo dober. Sledilo je smučanje. Zelo me je zeblo, predvsem v prste. Nato smo odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Potem je bil spet čas za smučanje. Malo manj me je zeblo kot prej. Ko smo se vrnili, smo imeli malico. Za malico smo imeli tortice. Sledilo je predavanje gozdarja, ki nam je govoril o rastlinah in živalih. Bilo je zanimivo. Zatem smo imeli različne igre. Dan mi je bil všeč.
Bor Ocvirk
Torek, 20. januar 2015
Zjutraj smo po dolgi noči zelo težko vstali. Učitelji so nam na vrata potrkali okoli sedme ure zjutraj. Temu je sledila jutranja telovadba, pri kateri smo kar zmrzovali. Po telovadbi smo se še malce ogreli s tekom po dolgih stopnicah do sob. Na hitro smo jih pospravili ter se odpodili na zajtrk. Komaj smo čakali, da nam učiteljica podeli ocene za urejenost sob, saj smo želeli malce tekmovati. Končno pa smo dočakali trenutek, da se zapodimo proti sobi, kjer imamo pancarje ter si jih na hitro obujemo in gremo smučat. Nekaj časa smo se s skupino vozili po progi, da je čas neverjetno hitro minil. Sledil je truden odhod v dom, kjer smo zaužili kosilo. S polnimi trebuhi smo se malce spočili, potem pa spet na smučišče. Naučili oz. ponovili smo nekaj stvari, za nagrado pa smo se enkrat spustili po progi Kaštivnik. Učitelja sta nam obljubila, da se bomo jutri ves dan vozili po tej progi in upam, da se bomo res. Noge so nas že pošteno bolele, ko smo se vračali v dom na malico. Na žalost je prišel tudi trenutek, ko smo morali reševati angleške učne liste. Potem smo seveda zaužili večerjo. Prišel je tudi policist, ki nam je predaval o obnašanju na smučišču. Sedaj pišemo dnevnik, temu pa sledi spanje.
Nuša Žerjav
Ponedeljek, 19. januar 2015
Nekaj čez 9. uro zjutraj smo se učenci 6. razredov z avtobusom pripeljali pred Lukov dom, kjer smo pozneje dobili sobe. Iz avtobusa smo vzeli prtljago in jo začasno dali v predprostor. Ko je avtobus odpeljal, smo po vrsti odšli v sobe in odložili prtljago. Preobleki smo se v smučarsko opremo ter odšli ven, kjer smo si obuli smučarske čevlje. Vzeli smo smučarsko opremo in se odpravili na smučišče. Tam smo opravili test, kjer so nas razdelili v skupine. Sledilo je kosilo. Po kosilu smo zopet odšli na smučišče, kjer smo delali po skupinah. Vse so se neverjetno bolele noge in smo komaj čakali na počitek, a je minilo. Vrnili smo se, se slekli ter odšli na malico. Imeli smo nekaj prostega časa. Pred večerjo smo še reševali učne liste in pisali dnevnike. Po večerji pa nas čaka čaroben pohod po Pohorju.
Nina Lorenčak
Spoštovani starši,
šestošolci so varno prispeli do Lukovega doma na Kopah, kjer se danes zanje pričenja zimska šola v naravi. Čeprav jih je pričakala megla, so polni optimizma in že komaj čakajo, da se bodo preizkusili na zasneženih pobočjih smučišča Kope.
Lotti Blatnik, vodja šole v naravi
Na tem mestu bomo vsakodnevno objavljali tudi krajša poročila iz šole v naravi.