Hitro je minil popoldanski počitek in že smo bili v steni kot kakšni gamsi. Tokrat v umetni, športni, plezalni. Lepo je bilo, da so se prav vsi učenci preizkusili v tej veščini – in kar je še bolj pohvalno, skoraj vsi so prišli do vrha. Nekaterim je ta izziv bil prvi te vrste, drugi so se morda že preizkusili kdaj prej. Tudi del naših spremljevalcev je nabrusil kremplje in se podal v strmino. Z močnim skandiranjem otrok nam je nekako uspelo. 😉
Po končani partiji prerizkušanja alpinističnih vrlin, smo se pomerili v še eni športni disciplini. Čeprav nam je ostalo kar nekaj jabolk, smo lokostrelske veščine raje poskušali na tarči, kasneje tudi na napihnjenem balonu. Jabolko na glavi morda tudi pride na vrsto. Kdaj v kakem cirkusu. Tudi tu nam sploh ni šlo slabo od rok. Zdaj znamo praktično vse. Jutri bomo le še merili temperaturo Soče, potem pa se vračamo v objem Polzele. Malce nas je razočarala večerna tekma med Mariborom in Sportingom, zato pa smo toliko bolj uživali v zaključnem družabnem večeru, kjer ni manjkalo smeha, iger, dobre volje. Lahko noč. Soča še vedno teče. Navzdol. 😉